Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

3. Mojzesova 24:1–23

24  Jehova je Mojzesu še rekel:  »Izraelovim sinovom naroči, naj ti prinesejo čisto olje iz stolčenih oliv za razsvetljevanje,+ za stalno prižiganje svetilk.+  Aron pa naj v shodnem šotoru zunaj zavese Pričevanja stalno oskrbuje svetilke, da bodo gorele pred Jehovom od večera do jutra. To je trajna odredba za vse vaše rodove.  Svetilke na svečniku+ iz čistega zlata naj torej stalno oskrbuje pred Jehovom.+  Vzemi fino moko in speci iz nje dvanajst kruhkov venčaste oblike. Za vsak tak kruhek vzemi dve desetini efe moke.  Kruhke nato položi pred Jehovom na mizo iz čistega zlata+ enega vrh drugega v dva stolpca, po šest v vsak stolpec.+  Na vsak stolpec daj čisto belo kadilo, ki naj predstavlja kruh spomina,+ ognjeno daritev Jehovu.  Vsak šabatni dan* naj bodo položeni pred Jehova.+ To je trajna zaveza z Izraelovimi sinovi.  Dobijo naj jih Aron in njegovi sinovi.+ Jedo naj jih na svetem kraju,+ saj so nekaj najsvetejšega od ognjenih daritev Jehovu in pripadajo duhovniku. To je trajna uredba.« 10  Nekoč je sin neke Izraelke, čigar oče je bil Egipčan,+ prišel med Izraelove sinove. Sin te Izraelke in neki drug Izraelec sta se v taboru stepla.+ 11  Sin Izraelke je začel sramotiti Ime+ in ga preklinjati.+ Zato so ga pripeljali k Mojzesu.+ Njegova mati pa je bila Šelomíta, hči Dibríja iz Danovega rodu. 12  Dali so ga v pripor,+ kjer je ostal, vse dokler jim ni bilo po Jehovovi besedi jasno naznanjeno, kaj naj storijo.+ 13  In Jehova je Mojzesu rekel: 14  »Tistega, ki je preklinjal, odpelji iz tabora.+ Vsi, ki so ga slišali, naj mu na glavo položijo roke+ in nato naj ga ves zbor kamenja.+ 15  Izraelovim sinovom pa reci: ‚Če bi kdo preklel svojega Boga, bo moral za svoj greh odgovarjati. 16  Vsakega torej, ki bi sramotil Jehovovo ime, naj usmrtijo.+ Ves zbor ga mora kamenjati. Vsakega, ki bi sramotil Ime, bodisi tujca ali domačina, naj za to usmrtijo.+ 17  Vzemimo, da kdo kakega človeka* udari, tako da ta umre. Takšen mora biti usmrčen.+ 18  Kdor bi udaril domačo žival*, tako da bi ta poginila, naj zanjo dá odškodnino, dušo za dušo.+ 19  Človeku, ki bi svojega bližnjega poškodoval, je treba storiti to, kar je sam storil drugemu.+ 20  Zlom za zlom, oko za oko, zob za zob; kakor je poškodoval drugega, tako naj bo poškodovan tudi sam.+ 21  Kdor bi udaril žival, tako da bi poginila,+ naj zanjo dá odškodnino,+ kdor pa bi udaril človeka, tako da bi ta umrl, naj bo usmrčen.+ 22  Za vas naj velja ista sodna odločba. Tujec in domačin naj si bosta enaka,+ saj sem jaz Jehova, vaš Bog.‘«+ 23  Mojzes je zatem to povedal Izraelovim sinovom in ti so človeka, ki je preklinjal, odpeljali iz tabora ter ga kamenjali.+ Izraelovi sinovi so torej storili tako, kakor je Jehova zapovedal Mojzesu.

Opombe

Glej opombo k 2Mz 16:23.
Dobesedno »kako človeško dušo«.
Dobesedno »dušo domače živali«.