Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. Samuelova 16:1–23

16  Ko je bil David že malo naprej od vrha,+ mu je naproti prišel Mefibóšetov+ služabnik Zibá+ z osedlanima osloma,+ ki sta nosila dvesto hlebcev kruha,+ sto rozinovih kolačev,+ sto kolačev iz poletnega sadja*+ in velik vrč vina.+  Kralj je Zibája vprašal: »Zakaj si vse to prinesel?«+ Zibá je odgovoril: »Osla naj bosta za ježo kraljevi družini, kruh in kolači iz poletnega sadja naj bodo za jed mladeničem,+ vino pa za pijačo utrujenim+ v pustinji.«+  Kralj ga je še vprašal: »Kje pa je sin tvojega gospodarja?«+ Zibá je kralju odgovoril: »Ostal je v Jeruzalemu. Rekel je namreč: ‚Danes mi bo Izraelova hiša vrnila kraljestvo mojega očeta.‘«+  Tedaj je kralj rekel Zibáju: »Glej, vse, kar ima Mefibóšet,+ naj bo tvoje.« Zibá pa je odvrnil: »Klanjam se.+ Bodi mi še naprej naklonjen, moj gospod kralj!«  Ko je kralj David prispel do Bahuríma,+ je od tam prihajal neki človek iz rodbine Savlove hiše po imenu Šimí,+ Gerájev sin, in med hojo preklinjal.+  Začel je metati kamenje na kralja Davida in na vse njegove služabnike. Kralj pa je imel na svoji desni in na levi vse ljudstvo in vse junake.  Šimí je takole preklinjal: »Izgini, izgini, ti krvoločnež+ in ničvrednež!+  Jehova ti vrača za vso prelito kri v Savlovi hiši, v hiši človeka, namesto katerega si se postavil za kralja! Jehova izroča kraljestvo v roke tvojemu sinu Absalomu. Glej, zaradi tvoje krvoločnosti te je zadela ta nesreča!«+  Tedaj je Zerújin sin Abišáj+ rekel kralju: »Ali naj ta mrtvi pes+ preklinja mojega gospoda kralja?+ Prosim, pusti me mimo, da mu odsekam glavo!«+ 10  Kralj pa je odvrnil: »Kaj ima to opraviti z vama,+ Zerújina sinova?+ Naj preklinja,+ saj mu je Jehova rekel:+ ‚Prekolni Davida!‘ Kdo torej sme vprašati: ‚Zakaj to delaš?‘«+ 11  David je Abišáju in vsem svojim služabnikom še rekel: »Glejte, moj sin, ki je prišel iz mene, mi streže po življenju*,+ kaj naj potem pričakujem od Benjaminovca!+ Pustite ga, naj preklinja, saj mu je Jehova tako rekel! 12  Morda bo Jehova videl+ s svojimi očmi in morda mi bo Jehova Šimíjevo današnje prekletstvo spremenil v dobro.«+ 13  Nato je David s svojimi možmi šel naprej po poti, Šimí pa je hodil po pobočju gore poleg njega in ga preklinjal.+ Hodil je torej poleg njega, lučal nanj kamenje in metal veliko prahu.+ 14  Naposled so kralj in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, utrujeni prispeli na cilj in se tam odpočili.+ 15  Absalom in vse izraelsko ljudstvo pa so prišli v Jeruzalem.+ Z njim je bil tudi Ahitófel.+ 16  K Absalomu je prišel Davidov prijatelj+ Arkéjec+ Hušáj.+ Absalomu je rekel: »Živel kralj!+ Živel kralj!« 17  Tedaj je Absalom rekel Hušáju: »Ali tako izkazuješ srčno dobrotljivost* svojemu prijatelju? Zakaj nisi šel s svojim prijateljem?«+ 18  Hušáj je Absalomu odgovoril: »Nisem šel z njim, ker pripadam tistemu, ki ga je izbral Jehova, pa tudi to ljudstvo in vsi Izraelci, in z njim bom ostal. 19  Še enkrat bom povedal: Komu naj služim, če ne njegovemu sinu? Kakor sem služil tvojemu očetu, tako bom služil tebi.«+ 20  Čez čas je Absalom rekel Ahitófelu: »Svetujte nam.+ Kaj naj storimo?« 21  In Ahitófel je Absalomu dejal: »Pojdi k stranskim ženam* svojega očeta,+ ki jih je pustil, da skrbijo za hišo,+ in spi z njimi. Ves Izrael bo izvedel, da si se zameril+ svojemu očetu,+ in vsi, ki so s teboj, se bodo opogumili.«+ 22  Tako so Absalomu na strehi+ razpeli šotor. In Absalom je spal s stranskimi ženami svojega očeta+ pred očmi vsega Izraela.+ 23  Ahitófelov nasvet pa je v tistih dneh veljal za besedo pravega Boga. Tako sta na vsak Ahitófelov+ nasvet+ gledala tudi David in Absalom.

Opombe

Šlo je zlasti za smokve, morda pa tudi za dateljne.
Dobesedno »po duši«.
Glej opombo k 1Mz 19:19.
Glej opombo k 1Mz 22:24.