Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. Samuelova 12:1–31

12  Tako je Jehova poslal k Davidu Natana.+ Ta je prišel k njemu+ in mu rekel: »V nekem mestu sta bila dva moža. Eden je bil bogat, drugi pa reven.  Bogati je imel zelo veliko ovc in goved,+  revni pa ni imel drugega razen ene majhne ovčice, ki jo je kupil.+ Skrbel je zanjo in rasla je ob njem in njegovih sinovih. Jedla je od njegovega grižljaja, pila iz njegove čaše in spala v njegovem naročju. Bila mu je kakor hči.  Čez čas pa je bogataš dobil obisk. Vendar mu je bilo žal vzeti katero od svojih ovc in goved, da bi to pripravil popotniku, ki je prišel k njemu. Revnemu je vzel njegovo ovčico in jo pripravil človeku, ki ga je obiskal.«+  Tedaj se je David silno razsrdil nad tem človekom,+ tako da je Natanu rekel: »Kakor res živi Jehova,+ človek, ki je to storil, si zasluži smrt!+  In za ovčico mora povrniti+ štirikratno,+ ker je to storil in ni imel sočutja.«+  Tedaj je Natan rekel Davidu: »Ti si ta človek! Tako govori Jehova, Izraelov Bog: ‚Jaz sem te mazilil+ za kralja nad Izraelom in jaz sem te rešil+ iz Savlove roke.  Dal sem ti hišo tvojega gospoda+ in v tvoje naročje žene tvojega gospoda,+ tudi Izraelovo in Judovo hišo sem ti dal.+ In če to ne bi bilo dovolj, bi ti bil pripravljen dati še več, tega in še česa drugega.+  Zakaj si zaničeval Jehovovo besedo in si delal, kar je slabo+ v njegovih očeh? Z mečem si ubil Hetéjca Urija+ in njegovo ženo vzel sebi za ženo.+ Ubil si ga z mečem Amónovih sinov. 10  Zato se zdaj meč+ ne bo umaknil od tvoje hiše vekomaj,+ ker si me zaničeval in si Hetéjcu Uriju vzel ženo, da bi postala tvoja žena.‘ 11  Tako govori Jehova: ‚Glej, nesrečo bom zgrnil nadte in prišla bo iz tvoje hiše.+ Pred tvojimi očmi ti bom vzel žene in jih dal tvojemu bližnjemu,+ da bo spal z njimi pred očmi vseh.+ 12  Ti si vse počel skrivaj,+ jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom,+ da bodo vsi videli.‘«+ 13  Tedaj je David rekel+ Natanu: »Grešil sem proti Jehovu.«+ Natan pa mu je odgovoril: »Jehova ti je greh odpustil.+ Ne boš umrl.+ 14  Ker pa si s tem, kar si storil, ravnal nespoštljivo do Jehova,+ ti bo umrl sin, ki se ti je pravkar rodil.«+ 15  Zatem je Natan odšel v svojo hišo. Jehova pa je udaril+ otroka, ki ga je Urijeva žena rodila Davidu, tako da je zbolel. 16  David je prosil pravega Boga za dečka in se strogo postil,+ ko pa je prišel v hišo, je vso noč ležal na tleh.+ 17  Starešine njegove hiše so ga obstopili, da bi ga dvignili s tal, toda ni jim pustil, pa tudi jedel+ ni z njimi. 18  Sedmi dan pa je otrok umrl. Služabniki so se bali povedati Davidu, da je otrok umrl. Rekli so namreč: »Ko je bil otrok še živ, smo mu govorili, pa nas ni poslušal, kako naj mu zdaj povemo ‚Otrok je umrl‘? Saj bo še kaj hudega storil!« 19  Ko je David videl, da njegovi služabniki šepetajo med seboj, je spoznal, da je otrok umrl. Svoje služabnike je vprašal: »Ali je otrok umrl?« Odgovorili so: »Umrl je.« 20  Tedaj je David vstal, se umil, natrl+ z oljem, se preoblekel in šel v Jehovovo hišo+ in se tam priklonil.+ Nato se je vrnil v svojo hišo in naročil, naj prinesejo hrano. Takoj so prinesli predenj hrano, in je jedel. 21  Nazadnje so mu služabniki rekli: »Kaj pomeni to, kar počneš? Ko je bil otrok še živ, si se zaradi njega postil in jokal. Takoj ko je umrl, pa si vstal in ješ.« 22  Odvrnil je: »Ko je bil otrok še živ, sem se postil+ in jokal,+ ker sem si rekel: ‚Kdo ve, morda se me bo Jehova usmilil in bo otrok ostal živ?‘+ 23  Zakaj bi se postil zdaj, ko je mrtev? Ali ga lahko pripeljem nazaj?+ Jaz bom šel k njemu,+ toda on se ne bo vrnil k meni.«+ 24  David je tolažil svojo ženo Batšébo.+ Nato pa je šel k njej in spal z njo. Čez čas je rodila sina,+ in dali so mu ime Salomon.+ Jehova ga je imel rad.+ 25  Zato je poslal preroka Natana,+ da mu je dal ime Jedidjá*, kajti Jehova ga je imel rad. 26  Joáb+ pa se je bojeval proti Rábi+ Amónovih sinov in to kraljevo mesto tudi zavzel. 27  Tedaj je Joáb poslal sle k Davidu s sporočilom: »Bojeval sem se proti Rábi+ in že zavzel mesto vodá*. 28  Zdaj pa zberi preostalo ljudstvo, utabori se pred mestom in ga zavzemi, da ne bi mesta zavzel jaz in se ne bi imenovalo po meni.« 29  David je torej zbral vse ljudstvo, krenil nad Rábo, jo napadel in zavzel. 30  Malkámu* je snel z glave krono,+ ki je bila narejena iz enega talenta zlata in okrašena z dragimi kamni. Krono so položili na glavo Davidu. Poleg tega je iz mesta prinesel zelo veliko plena.+ 31  Ljudstvo, ki je v njem prebivalo, pa je odpeljal in mu naložil žaganje kamna, delo z različnim ostrim železnim orodjem+ in železnimi sekirami ter izdelovanje opeke. Tako je storil v vseh mestih Amónovih sinov. Nazadnje se je David z vsem ljudstvom vrnil v Jeruzalem.

Opombe

»Jedidjá« pomeni »Jahov ljubljenec«.
Verjetno gre za mestne vodne vire.
Verjetno gre za amónskega boga, ki se drugje imenuje Móloh ali Milkóm.