Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. Mojzesova 4:1–31

4  Mojzes pa je odvrnil: »Kaj, če mi ne bodo verjeli in ne bodo poslušali mojega glasu,+ temveč bodo rekli ‚Jehova se ti ni prikazal‘?«  Tedaj ga je Jehova vprašal: »Kaj imaš v roki?« Odgovoril je: »Palico.«+  »Vrzi jo na tla,« mu je rekel. Mojzes jo je vrgel na tla, in spremenila se je v kačo,+ in zbežal je pred njo.  Nato mu je Jehova naročil: »Iztegni roko in kačo zgrabi za rep!« Mojzes je iztegnil roko ter jo zgrabil za rep, in spremenila se je v palico v njegovi dlani.  »Da bodo verjeli,« je nadalje rekel, »da se ti je prikazal Jehova, Bog njihovih praočetov,+ Bog Abrahama,+ Bog Izaka+ in Bog Jakoba.«+  Nato mu je Jehova še dejal: »Vtakni, prosim, roko v gubo svojega oblačila.« Tako je Mojzes vtaknil roko v gubo svojega oblačila. Toda ko jo je izvlekel, glej, je bila gobava, bela kakor sneg.+  Potem mu je Bog rekel: »Vtakni znova roko v gubo svojega oblačila.« Mojzes jo je vtaknil, in ko jo je izvlekel, glej, je bila spet takšna kakor ostalo telo.+  »In če ti ne bodo verjeli,« je dejal, »in če te ne bodo poslušali po prvem znamenju, bodo verjeli po drugem znamenju.+  Če pa ti tudi po teh dveh znamenjih ne bodo verjeli in ne bodo poslušali tvojega glasu,+ zajemi nekaj vode iz Nila in jo izlij na tla. In voda, ki jo boš zajel iz Nila, se bo na tleh spremenila v kri.«+ 10  Mojzes je zdaj Jehovu rekel: »Oprosti mi, Jehova, toda nikoli nisem bil spreten v govorjenju, ne včeraj, ne predvčerajšnjim, niti nisem postal spretnejši, odkar si spregovoril s svojim služabnikom. Imam okorna usta in težek jezik.«+ 11  Tedaj mu je Jehova rekel: »Kdo je dal človeku usta? Kdo ga stori nemega ali gluhega in kdo stori, da dobro vidi ali da je slep? Ali ne jaz, Jehova?+ 12  Zato zdaj pojdi. Jaz bom ob tvojih ustih in te bom poučil, kaj moraš reči.«+ 13  On pa je dejal: »Oprosti mi, Jehova, toda pošlji, prosim, koga drugega, kogar pač želiš poslati.« 14  Tedaj se je Jehova na Mojzesa razsrdil in mu rekel: »Ali ni Aron, Lévijevec, tvoj brat?+ Vem, da zna spretno govoriti. In glej, prav zdaj ti prihaja naproti. Ko te bo zagledal, se bo v srcu razveselil.+ 15  Govôri z njim in mu položi besede v usta,+ jaz pa bom ob tvojih ustih in njegovih ustih+ in vaju bom poučil, kaj morata storiti.+ 16  On naj govori ljudstvu v tvojem imenu. On bo namesto tvojih ust,+ ti pa boš njemu namesto Boga.+ 17  To palico pa vzemi v roko, da boš z njo naredil znamenja.«+ 18  Tako je Mojzes odšel in se vrnil k Jetru, svojemu tastu, in mu rekel:+ »Rad bi šel in se vrnil k svojim bratom, ki so v Egiptu, da bi videl, ali še živijo.«+ Jetro je Mojzesu odvrnil: »Pojdi v miru.«+ 19  Nato je Jehova rekel Mojzesu v Madijánu: »Pojdi, vrni se v Egipt, saj so vsi, ki so ti stregli po življenju*, pomrli.«+ 20  Tedaj je Mojzes vzel svojo ženo in sinova, jih posadil na osla in se odpravil nazaj v egiptovsko deželo. Poleg tega je v roko vzel palico pravega Boga.+ 21  Jehova je Mojzesu nadalje dejal: »Ko se boš vrnil v Egipt, glej, da boš pred faraonom res naredil vse čudeže, ki sem ti jih dal v roko.+ Jaz pa bom pustil, da mu srce zakrkne,+ tako da ljudstvu ne bo dovolil oditi.+ 22  Tedaj reci faraonu: ‚Takole pravi Jehova: »Izrael je moj sin, moj prvorojenec.+ 23  Zato ti povem: pusti mojemu sinu oditi, da bi mi služil. Če pa mu ne boš dovolil oditi, ti bom ubil sina, tvojega prvorojenca.«‘«+ 24  Zgodilo pa se je na poti, v prenočišču,+ da je do njega prišel Jehova+ in ga hotel usmrtiti.+ 25  Toda Zifóra+ je vzela oster kamen* in sinu odrezala sprednjo kožico*.+ Z njo se je dotaknila njegovih nog in dejala: »Zato, ker si mi ženin krvi.« 26  Potem ga je pustil. Tedaj je rekla »ženin krvi« zaradi obreze. 27  Nato je Jehova rekel Aronu: »Pojdi Mojzesu naproti v pustinjo.«+ Aron je šel in srečal Mojzesa na gori pravega Boga+ ter ga poljubil. 28  In Mojzes ga je seznanil z vsem, kar mu je povedal Jehova, ki ga je bil poslal,+ in z vsemi znamenji, ki mu jih je zapovedal narediti.+ 29  Zatem sta Mojzes in Aron odšla in zbrala vse starešine Izraelovih sinov.+ 30  In Aron je sporočil vse, kar je Jehova povedal Mojzesu,+ ter pred očmi ljudstva naredil znamenja.+ 31  Tedaj je ljudstvo verjelo.+ Ko je slišalo, da se je Jehova ozrl+ na Izraelove sinove in da je videl njihovo stisko,+ je padlo na kolena in se priklonilo do tal.+

Opombe

Dobesedno »po duši«.
Dobesedno »kremen«.
Gre za kožico na moškem spolnem udu.