Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. Mojzesova 22:1–31

22  Vzemimo, da kdo ukrade bika ali ovco in žival zakolje ali proda. Takšen naj povrne pet bikov za bika in štiri ovce za ovco.+  (Če kdo zasači tatu+ pri vlomu+ in ga udari, da umre, ni kriv za prelito kri.+  Če pa je nad njim že vzšlo sonce, je kriv za prelito kri.) Tat mora povrniti škodo. Če nima ničesar, ga je treba za to, kar je ukradel, prodati.+  Če se to, kar je ukradel, bodisi bik, osel ali ovca, najde v njegovi roki živo, naj povrne dvojno.  Če kdo pase svojo živino na polju ali v vinogradu in jo izpusti, da popase polje, ki je last koga drugega, naj da kot odškodnino+ najboljše od svojega polja ali najboljše od svojega vinograda.  Vzemimo, da se ogenj razširi in zajame trnje, potem pa zgori tudi snopje, ali nepožeto žito, ali polje.+ V tem primeru mora tisti, ki je ogenj zanetil, dati odškodnino za to, kar je zgorelo.  Vzemimo, da kdo da svojemu bližnjemu v hrambo denar ali kaj drugega,+ pa mu to ukradejo iz hiše. Tedaj naj tat, če ga najdejo, povrne dvojno.+  Če pa tatu ne najdejo, je treba lastnika hiše privesti pred pravega Boga,+ da se ugotovi, ali ni on iztegnil roke po tem, kar pripada njegovemu bližnjemu.  Ob vsakem prestopku,+ pa naj gre za bika, osla, ovco, oblačilo ali katero koli izgubljeno stvar, za katero eden reče ‚To je tisto!‘, naj pride njuna zadeva pred pravega Boga.+ Tisti, ki ga bo Bog razglasil za hudobnega, naj svojemu bližnjemu povrne dvojno.+ 10  Vzemimo, da kdo da svojemu bližnjemu v varstvo osla, bika, ovco ali katero koli drugo žival, pa ta pogine, se pohabi ali jo kdo odpelje, ne da bi to kdo videl. 11  Tedaj naj tisti, ki je na žival pazil, priseže+ pred Jehovom, da ni iztegnil roke po tem, kar pripada njegovemu bližnjemu.+ Lastnik naj to sprejme, drugemu pa ni treba dati odškodnine. 12  Če pa so mu jo ukradli*, naj da lastniku odškodnino.+ 13  Če jo je raztrgala zver,+ naj ostanke prinese kot dokaz.+ Za tisto, kar je raztrgala zver, mu ni treba dati odškodnine. 14  Vzemimo, da si kdo od svojega bližnjega žival izposodi+ in se ta pohabi ali pogine, ko njenega lastnika ni zraven nje. V tem primeru mora dati odškodnino.+ 15  Če pa je njen lastnik zraven nje, odškodnine ni treba dati. Če je žival najeta, bo škodo pokrila najemnina. 16  Vzemimo, da kdo zapelje devico, ki ni zaročena, in spi z njo.+ Takšen mora plačati predpisano ceno in jo vzeti za ženo.+ 17  Če pa mu je njen oče nikakor noče dati, naj vseeno plača toliko, kolikor znaša cena za device.+ 18  Čarovnici ne pusti živeti.+ 19  Vsak, ki spolno občuje z živaljo, mora biti usmrčen.+ 20  Tisti, ki žrtvuje kateremu koli drugemu bogu, razen samo Jehovu, mora biti usmrčen*.+ 21  S priseljencem ne smeš grdo ravnati ali ga tlačiti,+ ker ste bili tudi vi priseljenci v egiptovski deželi.+ 22  Vdov in sirot* ne zatirajte.+ 23  Če bi jih zatiral in bi potem vpile k meni, bom njihovo vpitje zagotovo slišal.+ 24  Tedaj se bo moja jeza razvnela+ in vas bom pomoril z mečem, tako da bodo vaše žene ovdovele in bodo vaši otroci* ostali brez očeta.+ 25  Če boš posodil denar komu iz mojega ljudstva, ubožcu, ki je poleg tebe,+ ne bodi kakor oderuh. Ne nalagaj mu obresti.+ 26  Če vzameš v zastavo oblačilo svojega bližnjega,+ mu ga vrni do sončnega zahoda. 27  To je namreč njegovo edino pokrivalo,+ ogrinjalo, s katerim si pokriva telo. V čem bo sicer spal? Tedaj bo vpil k meni in jaz ga bom slišal, ker sem milostljiv.+ 28  Ne preklinjaj Boga+ in ne kliči prekletstva na kneza svojega ljudstva.+ 29  Ne obotavljaj se dati od svoje obilne letine in od preobilja svoje stiskalnice.+ Daj mi prvorojenca od svojih sinov.+ 30  Z živino in drobnico pa naredi takole:+ mladič naj bo sedem dni pri svoji materi,+ osmi dan pa ga daj meni. 31  Bodite mi sveto ljudstvo.+ Mesa živali, ki jo je raztrgala zver na polju, ne jejte.+ Vrzite ga psom.+

Opombe

Očitno zaradi malomarnosti oziroma okoliščin, ki bi jih lahko preprečil.
Ali »mora postati hérem«. To, kar je postalo hérem, je pripadlo Jehovu brez možnosti odkupa. Če so to bili ljudje, je to pomenilo, da so morali biti usmrčeni. Živali, predmeti ali nepremičnine (na primer polja ali tudi celotna mesta) pa so morali biti bodisi uničeni bodisi zaplenjeni in posvečeni za sveto rabo (za potrebe duhovništva ali svetišča), odvisno od tega, kaj se je Jehova odločil v določenem primeru.
Dobesedno »dečkov brez očeta«.
Dobesedno »dečki«.