Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. kroniška 20:1–37

20  Zatem so prišli Moábovi+ in Amónovi sinovi+ ter z njimi tudi nekateri izmed Amonítov,+ da bi se bojevali z Józafatom.+  Zato so k Józafatu prišli sli in mu sporočili: »Iz edómske+ smeri prihaja nadte velika množica ljudi s področja ob morju*. Zdaj so v Hazezón Tamáru, to je En Gédiju.«+  Tedaj se je Józafat prestrašil+ in začel vztrajno iskati Jehova.+ Razglasil je post+ po vsem Judu.  In Judovci so se zbrali, da bi poiskali nasvet pri Jehovu.+ Iz vseh Judovih mest so prišli, da bi povprašali za nasvet Jehova.+  Tedaj je Józafat vstal pred Judovo in jeruzalemsko občino v Jehovovi hiši,+ pred novim dvoriščem,+  in rekel:+ »O Jehova, Bog naših praočetov,+ ali nisi ti Bog v nebesih+ in ali ne gospoduješ nad vsemi kraljestvi narodov?+ Ali nista v tvoji roki moč in mogočnost in ti nihče ne more kljubovati?+  O naš Bog,+ ali nisi ti pregnal prebivalcev te dežele izpred svojega ljudstva Izraela+ in dal+ deželo v trajno posest potomcem Abrahama, ki te je ljubil?+  Poselili so jo in ti v njej zgradili svetišče za tvoje ime+ ter rekli:  ‚Če bi nas zadela nesreča,+ meč, obsodba, kuga+ ali lakota,+ bomo prišli pred to hišo+ in pred tebe (tvoje ime+ je namreč v tej hiši), da bi te v svoji stiski klicali na pomoč, ti pa nas usliši in reši.‘+ 10  Glej, Amónovi+ in Moábovi sinovi+ in tisti s seírskega gorovja,+ katerih Izraelu nisi dovolil napasti, ko je prihajal iz egiptovske dežele, ampak se je obrnil od njih in jih ni pokončal,+ 11  da, ti nam vračajo+ s tem, da prihajajo in nas hočejo pregnati s tvoje posesti, ki si nam jo dal v last.+ 12  O naš Bog, ali ne boš izvršil obsodbe nad njimi?+ Kajti mi smo nemočni pred to veliko množico ljudi, ki prihajajo nad nas.+ Ne vemo, kaj naj storimo,+ naše oči so uprte vate.«+ 13  Vsi iz Juda pa so ves ta čas stali pred Jehovom,+ z otroki,+ ženami in sinovi. 14  Tedaj je sredi občine prišel Jehovov duh+ na Jahaziéla, ki je bil sin Zaharíja, ta sin Benajája, ta sin Jeiéla, ta sin levita Matanjája izmed Asáfovih sinov.+ 15  Rekel je: »Poslušajte, ves Juda, Jeruzalemčani in ti, kralj Józafat! Tako vam govori Jehova: ‚Ne bojte se+ in ne plašite se te velike množice, kajti to ni vaš boj, ampak Božji!+ 16  Jutri se spustite nadnje. Prihajali bodo čez prelaz Ziz in našli jih boste na koncu doline* pred jeruélsko pustinjo. 17  V tem boju se vam ne bo treba bojevati.+ Zavzemite svoje mesto, mirno stojte+ in glejte, kako vas bo Jehova rešil!+ O Juda in Jeruzalem, ne bojte se in ne plašite se!+ Jutri pojdite nadnje, in Jehova bo z vami!‘«+ 18  Tedaj je Józafat padel na kolena in se priklonil do tal,+ pa tudi ves Juda in prebivalci Jeruzalema so padli pred Jehovom na tla, da bi se poklonili Jehovu.+ 19  Nato so vstali leviti+ izmed Kehátovih+ in Kórahovih sinov+ in na ves glas hvalili Jehova, Izraelovega Boga.+ 20  Zjutraj so zgodaj vstali in krenili proti tekójski+ pustinji.+ Ko so odhajali, je Józafat stopil prednje in rekel: »Poslušajte me, o Juda in vi, Jeruzalemčani!+ Verujte+ v Jehova, svojega Boga, da boste dolgo živeli. Verujte v njegove preroke,+ in boste uspeli!« 21  Nato se je posvetoval+ z ljudstvom in postavil pevce+ Jehovu in tiste, ki so mu v sijajnih svetih oblačilih+ izrekali hvalo,+ da so hodili pred oboroženimi možmi+ in govorili: »Hvalite Jehova,+ ker vekomaj traja njegova srčna dobrotljivost*+ 22  Ko pa so začeli veselo vzklikati in izrekati hvalo, je Jehova postavil zasedo+ Amónovim in Moábovim sinovom ter tistim s seírskega gorovja, ki so prihajali v Juda, in začeli so pobijati drug drugega.+ 23  Amónovi in Moábovi sinovi so vstali zoper prebivalce s seírskega gorovja,+ da bi jih pobili in pokončali. Ko pa so opravili s prebivalci Seírja, so se obrnili še drug proti drugemu in se pobili med seboj.+ 24  Judovci pa so prišli do stražnega stolpa v pustinji.+ Ko so se obrnili proti množici, so na tleh videli ležati trupla,+ nihče ni ubežal. 25  In Józafat jih je skupaj z ljudstvom šel oplenit.+ Našli so veliko blaga, oblačil in dragocenosti. Vzeli so jim vse, kar so imeli, in nabrali zase toliko, da niso mogli vsega nositi.+ Plen so pobirali tri dni, saj ga je bilo zelo veliko. 26  Četrti dan so se zbrali v Nižini Beráha, da bi tam slavili Jehova.+ Zato se tisti kraj imenuje+ Nižina Beráha* do današnjega dne. 27  Nato so se vsi Judovci in Jeruzalemčani z Józafatom na čelu veseli vrnili v Jeruzalem, saj jih je Jehova razveselil z zmago nad njihovimi sovražniki.+ 28  Prišli so torej v Jeruzalem k Jehovovi hiši+ ob zvokih psalterijev,+ harf+ in trobent.+ 29  Ko so vsa kraljestva dežel slišala, da se je Jehova bojeval z Izraelovimi sovražniki, jih je obšel strah+ od Boga.+ 30  In Józafatovo kraljestvo je uživalo mir, njegov Bog mu je naklonil mir vsenaokrog.+ 31  Tako je Józafat+ kraljeval nad Judom. Ko je postal kralj, je bil star petintrideset let in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Njegovi materi je bilo ime Azúba+ in je bila Šilhíjeva hči. 32  Hodil je po poti svojega očeta Asa+ in ni krenil od nje; delal je, kar je prav v Jehovovih očeh.+ 33  Edino višave+ niso bile odpravljene in ljudstvo še ni pripravilo svojega srca za Boga svojih praočetov.+ 34  Vsa druga Józafatova dela, od prvih do zadnjih, so zapisana v spisih Hananíjevega+ sina Jehúja,+ ki so bili uvrščeni v Knjigo+ Izraelovih kraljev. 35  Po vsem tem se je Judov kralj Józafat povezal z Izraelovim kraljem Ahazíjem,+ ki je ravnal hudobno.+ 36  Z njim se je povezal zato, da bi skupaj izdelala ladje, ki naj bi plule v Taršíš.+ Ladje so izdelali v Ezjón Géberju.+ 37  Toda Eliézer, sin Dodavája iz Maréše, je prerokoval zoper Józafata: »Ker si se povezal z Ahazíjem,+ bo Jehova razdrl tvoja dela.«+ Tako so se ladje razbile+ in niso mogle odpluti v Taršíš.+

Opombe

To je ob Slanem oziroma Mrtvem morju.
Glej Dodatek 15.
Glej opombo k 1Mz 19:19.
»Beráha« pomeni »blagoslov« ali »slavljenje«.