Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. kroniška 1:1–17

1  Davidov sin Salomon si je utrjeval kraljestvo,+ in njegov Bog Jehova je bil z njim+ ter ga silno poveličal.+  Salomon pa je dal sklicati ves Izrael, tisočnike,+ stotnike,+ sodnike+ in vse kneze po vsem Izraelu,+ poglavarje očetnih hiš.+  Nato je skupaj z vso občino šel na višavo, ki je bila v Gibeónu.+ Tam je namreč stal shodni šotor+ pravega Boga, ki ga je naredil Jehovov služabnik Mojzes+ v pustinji.  Skrinjo+ pravega Boga pa je David prenesel iz Kirját Jearíma+ na mesto, ki ga je bil zanjo pripravil.+ Postavil ji je namreč šotor v Jeruzalemu.+  Pred Jehovovim svetim šotorom je bil bakreni oltar,+ ki ga je naredil Bezalél,+ Uríjev sin in Hurov vnuk.+ Tja so torej šli Salomon in občina, da bi kot običajno vprašali za nasvet Boga.  In Salomon je tam, na bakrenem oltarju pri shodnem šotoru, daroval žrtve pred Jehovom, daroval je tisoč žgalnih daritev.+  Tisto noč se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Povej, kaj želiš, da ti dam?«+  Salomon pa je Bogu odgovoril: »Ti si mojemu očetu Davidu+ izkazoval veliko srčno dobrotljivost* in ti si me postavil za kralja namesto njega.+  Zdaj pa, o Bog Jehova, naj se izpolni obljuba,+ ki si jo dal mojemu očetu Davidu. Postavil si me namreč za kralja+ ljudstvu, ki ga je toliko, kolikor je zemeljskega prahu.+ 10  Daj mi torej modrosti in znanja,+ da bom lahko pravilno vodil to ljudstvo,+ kajti kdo bi mogel soditi temu tvojemu velikemu ljudstvu?«+ 11  Nato je Bog rekel Salomonu: »Ker imaš v srcu+ to željo in nisi prosil bogastva, imetja in časti, ne smrti* teh, ki te sovražijo, niti nisi prosil dolgega življenja,+ ampak si zase prosil modrosti in znanja, da bi lahko sodil mojemu ljudstvu, ki sem te mu postavil za kralja,+ 12  zato boš modrost in znanje dobil.+ Dal pa ti bom tudi bogastvo, imetje in čast, kakršnih ni imel še noben kralj pred teboj+ in jih tudi nobeden za teboj ne bo imel.«+ 13  Potem se je Salomon z višave v Gibeónu,+ izpred shodnega šotora,+ vrnil v Jeruzalem in je kraljeval nad Izraelom.+ 14  Kralj Salomon pa je zbiral bojne vozove in konje, tako da je imel tisoč štiristo vozov in dvanajst tisoč konjev.+ Razporedil jih je po mestih za bojne vozove+ in pri sebi v Jeruzalemu. 15  Kralj je poskrbel, da je bilo v Jeruzalemu srebra in zlata kakor kamenja,+ cedrovine pa tako veliko, kot je sikomor+ v Šéfeli.+ 16  Konje za Salomona so uvažali iz Egipta.+ Kraljevi trgovci so kupovali konje po določeni ceni.+ 17  Cena za voz, ki so ga uvozili in pripeljali iz Egipta, je bila šeststo šeklov srebra, za konja pa sto petdeset. Ti trgovci so uvažali tudi za vse hetéjske in sirske kralje.+

Opombe

Glej opombo k 1Mz 19:19.
Dobesedno »duše«.