Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. kraljev 3:1–27

3  Ahábov sin Jorám+ je zakraljeval nad Izraelom v Samaríji v osemnajstem letu Judovega kralja Józafata, in vladal je dvanajst let.  Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh,+ vendar ne kakor njegov oče+ ali njegova mati, kajti odstranil je Baalov sveti steber,+ ki ga je naredil njegov oče.+  Vseeno pa se je oklepal grehov Nebátovega sina Jeroboáma,+ s katerimi je Izraela navajal na greh.+ Ni se odvrnil od njih.  Moábski kralj Méša+ pa je bil ovčerejec in je Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in sto tisoč neostriženih ovnov.  Toda ko je Aháb umrl,+ se je moábski kralj uprl+ Izraelovemu kralju.  Zato se je kralj Jorám v tistem času odpravil iz Samaríje in zbral+ vsega Izraela.  Prav tako je poslal sle k Judovemu kralju Józafatu s sporočilom: »Moábski kralj se mi je uprl. Ali boš šel z menoj v boj proti Moábu?« Odvrnil je: »Šel bom.+ Jaz sem kakor ti. Moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo+ in moji konji so kakor tvoji konji.«  Zatem je vprašal: »Po kateri poti bomo šli?« Odgovoril je: »Po poti proti edómski pustinji.«+  Izraelov kralj, Judov kralj in edómski kralj+ so torej krenili in sedem dni hodili okrog. Potem pa jim je zmanjkalo vode za tabor in za živino, ki je šla za njimi. 10  Tedaj je Izraelov kralj dejal: »Gorje, Jehova nas je sklical*, da bi nas izročil v roke Moábcem!«+ 11  Józafat pa je vprašal:+ »Mar ni tu nobenega Jehovovega preroka,+ da bi po njem povprašali Jehova za nasvet?«+ Tedaj je eden od služabnikov Izraelovega kralja odvrnil: »Tu je Šafátov sin Elizej,+ ki je Eliju zlival vodo na roke.«+ 12  In Józafat je rekel: »Pri njem je Jehovova beseda.« Tako so Izraelov kralj, Józafat in edómski kralj odšli k njemu. 13  Elizej pa je Izraelovemu kralju dejal: »Kaj imam jaz s teboj?+ Pojdi k prerokom+ svojega očeta in k prerokom svoje matere.« Toda Izraelov kralj mu je odvrnil: »Nikar me ne zavrni, kajti Jehova nas je sklical*, da bi nas izročil v roke Moábcem!«+ 14  In Elizej je dejal: »Kakor res živi Jehova nad vojskami,+ pred katerim stojim, če ne bi bilo tu Judovega kralja Józafata, ki ga spoštujem,+ se ne bi zmenil zate niti te ne bi pogledal.+ 15  Zdaj pa mi pripeljite nekoga, ki igra na strunsko glasbilo.«+ In ko je ta prišel ter začel igrati, se je na Elizeja spustila Jehovova roka.+ 16  In je rekel: »Jehova govori takole: ‚V tej rečni dolini* izkopljite mnogo jarkov,+ 17  kajti Jehova pravi: »Ne boste zaznali vetra niti ne boste videli dežja, pa vendar se bo ta rečna dolina napolnila z vodo,+ tako da boste pili vi,+ vaše črede in vaša živina.«‘ 18  To ne bo za Jehova prav nič težko,+ in Moába bo izročil v vaše roke.+ 19  Vi pa porušite vsa utrjena mesta+ in vsa izbrana mesta, posekajte vsa dobra drevesa,+ zasujte vse studence in uničite s kamenjem vse dobre njive.« 20  In glej, zjutraj,+ ko je bil čas za darovanje žitne daritve,+ je prišla voda iz smeri Edóma, in dežela se je napolnila z vodo. 21  Vsi Moábci pa so slišali, da so se prišli kralji bojevat proti njim. Zato so sklicali vse, od tistih, ki so se šele začeli opasovati+ s pasom, do starejših, ter so se razpostavili ob meji. 22  In ko so zgodaj zjutraj vstali, je nad vodo žarelo sonce, tako da se je Moábcem na nasprotni strani voda zdela rdeča kakor kri. 23  Rekli so: »To je kri! Kralji so se nedvomno bojevali med seboj in z meči pobili drug drugega. Zato, Moáb, na plen!«+ 24  Toda brž ko so Moábci prišli v izraelski tabor, so se Izraelci+ vzdignili in jih začeli pobijati, zato so ti zbežali pred njimi.+ Tako so prišli v Moáb in med prodiranjem v notranjost pobijali Moábce. 25  Mesta so porušili+ in vsako dobro njivo posuli s kamenjem, tako da je vsak vrgel kamen nanjo; prav tako so zasuli vse studence+ in posekali vsa dobra drevesa.+ Ostalo je le kamenje Kir Harêseta;+ mesto so obkolili pračarji in ga napadali. 26  Ko je moábski kralj videl, da izgublja bitko, je vzel s seboj sedemsto mož, oboroženih z mečem, da bi se prebil do edómskega kralja.+ Vendar jim ni uspelo. 27  Nazadnje je vzel svojega prvorojenca, ki naj bi zakraljeval namesto njega, in ga na obzidju daroval+ v žgalno žrtev. Tedaj je nastal velik srd zoper Izraela; in oni so odšli od njega ter se vrnili v svojo deželo.

Opombe

Dobesedno »je sklical te tri kralje«.
Dobesedno »je sklical te tri kralje«.
Glej Dodatek 15.