Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

2. kraljev 19:1–37

19  Ko je kralj Ezekíja+ to slišal, je nemudoma raztrgal svoja oblačila,+ se ogrnil z raševino+ in odšel v Jehovovo hišo.+  In poslal je Eljakíma,+ ki je bil upravitelj dvora, tajnika Šébna+ in starešine izmed duhovnikov ogrnjene z raševino k preroku Izaiju,+ Amózovemu sinu.+  Rekli so mu: »Takole govori Ezekíja: ‚Danes je dan stiske,+ grajanja+ in predrznega zasmehovanja.+ Sinovi so namreč tik pred tem, da se rodijo,+ vendar ni moči za porod.+  Morda bo Jehova, tvoj Bog, slišal+ vse besede rabšaka*, ki ga je poslal njegov gospod, asirski kralj, da bi zasmehoval+ živega Boga, in ga bo Jehova, tvoj Bog, poklical na odgovor zaradi besed, ki jih je slišal.+ Zato môli+ za preostanek,+ ki je še živ.‘«  Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju,+  jim je ta rekel: »Takole recite svojemu gospodu: ‚Jehova je dejal:+ »Ne boj se+ zaradi besed, ki si jih slišal, s katerimi so me žalili služabniki asirskega kralja.+  Glej, vanj bom dal duha,+ da bo slišal novico+ in se vrnil v svojo deželo. In storil bom, da bo v svoji deželi padel pod mečem.«‘«+  Ko je rabšak+ slišal, da se je asirski kralj odpravil iz Lahíša,+ se je vrnil k njemu in ga našel v boju z Líbno.+  Kralj pa je slišal, da se o etiopskem kralju Tirháku govori: »Glej, prišel se je bojevat zoper tebe.« Zato je znova poslal sle+ k Ezekíju s sporočilom: 10  »Takole recite Judovemu kralju Ezekíju: ‚Naj te tvoj Bog, na katerega se zanašaš, ne prevara+ z besedami: »Jeruzalem+ ne bo izročen v roke asirskemu kralju.«+ 11  Glej, sam si slišal, kako so asirski kralji opustošili vse dežele.+ In ti naj bi se rešil?+ 12  Ali so narode, ki so jih moji praočetje pokončali – Gozánce,+ Haránce,+ Rézefovce in Édenove sinove,+ ki so bili v Telasárju+ – njihovi bogovi+ rešili? 13  Kje so kralj Hamáta,+ kralj Arpáda,+ kralj mest Sefarvájima, Héne in Avája?‘«+ 14  Ezekíja je vzel pismo iz rok slov in ga+ prebral. Nato je odšel gor v Jehovovo hišo in ga razgrnil pred Jehovom.+ 15  In Ezekíja je molil+ pred Jehovom: »O Jehova, Izraelov Bog,+ ki sediš nad kerubi!+ Ti si edini pravi Bog nad vsemi kraljestvi sveta,+ ti si naredil nebo+ in zemljo.+ 16  Jehova, nagni svoje uho in poslušaj.+ Jehova, odpri svoje oči+ in poglej. Prisluhni Senaheríbovim besedam, ki jih je poslal, da bi zasmehoval+ živega Boga. 17  Res je, Jehova, asirski kralji so opustošili narode in njihove dežele.+ 18  Njihove bogove so izročili ognju, ker niso bili bogovi,+ ampak izdelek človeških rok,+ les in kamenje, zato so jih uničili. 19  In zdaj, Jehova, naš Bog,+ reši nas,+ prosim, iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva sveta vedela, da si ti, Jehova, edini Bog.«+ 20  Tedaj je Izaija, Amózov sin, Ezekíju sporočil: »Takole govori Jehova, Izraelov Bog:+ ‚Slišal sem,+ ko si molil+ k meni glede asirskega kralja Senaheríba. 21  To je beseda, ki jo je Jehova izrekel zoper njega: »Zaničuje te, zasmehuje te devica, síonska hči.+ Za teboj zmajuje z glavo+ jeruzalemska hči.+ 22  Koga zasmehuješ+ in žališ?+ Zoper koga povzdiguješ svoj glas+ in ošabno dvigaš svoje oči?+ Zoper Svetega Izraelovega!+ 23  Po svojih slih+ zasmehuješ Jehova in govoriš:+ ‚Z množico svojih bojnih vozov+ se bom povzpel na vrh gora,+ na skrajna področja Libanona,+ in posekal bom njegove visoke cedre,+ njegova najboljša brinova drevesa.+ Prišel bom v njegovo najbolj odmaknjeno prebivališče, v njegov rodovitni gozd.+ 24  Kopal bom in pil tujo vodo, s svojimi stopali bom izsušil vse nilske prekope v Egiptu.‘+ 25  Ali nisi slišal,+ kaj sem že pred davnimi časi sklenil storiti?+ Tega sem se domislil že zdavnaj,+ zdaj pa bom to uresničil.+ Ti boš opustošil utrjena mesta in jih spremenil v kupe ruševin.+ 26  Njihovi prebivalci bodo slabotnih rok,+ prestrašeni bodo in osramočeni.+ Postali bodo kakor rastlinje na polju in kakor nežna trava,+ kakor trava na strehah,+ ki jo ožge vzhodni veter.+ 27  Dobro vem, kdaj mirno sediš, kdaj odhajaš+ in kdaj prihajaš,+ pa tudi to, kako se srdiš name;+ 28  tvoj srd+ in tvoje besnenje sta namreč prišla do mojih ušes.+ Zato ti bom dal v nos svoj kavelj in med ustnice svojo uzdo+ ter te odvedel nazaj po poti, po kateri si prišel.«+ 29  To bo znamenje zate:+ letos boste jedli to, kar bo zraslo iz raztresenega semena,+ drugo leto žito, ki bo zraslo samo od sebe, tretje leto pa sejte seme+ in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.+ 30  In tisti, ki bodo preživeli iz Judove hiše, tisti, ki bodo preostali,+ bodo poganjali korenine navzdol in rojevali sad navzgor.+ 31  Kajti preostanek bo izšel iz Jeruzalema+ in preživeli z gore Síon.+ To bo storila gorečnost+ Jehova nad vojskami. 32  Zato Jehova takole govori o asirskem kralju:+ »Ne bo prišel v to mesto+ niti ne bo proti njemu izstrelil puščice,+ ne bo se mu približal s ščitom niti ne bo zoper njega naredil oblegovalnega nasipa.+ 33  Vrnil se bo po isti poti, po kateri je prišel, v to mesto pa ne bo vstopil, govori Jehova.+ 34  Branil bom+ to mesto in ga rešil zaradi sebe+ in zaradi svojega služabnika Davida.«‘«+ 35  Tisto noč je Jehovov angel šel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož.+ Ko je ljudstvo navsezgodaj vstalo, glej, povsod sama trupla.+ 36  Zato se je asirski kralj Senaheríb+ odpravil in šel. Vrnil+ se je in prebival v Nínivah.+ 37  Ko pa se je nekega dne klanjal v hiši Nisróha,+ svojega boga,+ sta ga njegova sinova, Adraméleh in Sarézer, udarila z mečem+ ter pobegnila v araratsko deželo.+ In namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón.+

Opombe

Glej opombo k 2Kr 18:17 pri »rabšaka«.