Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Samuelova 30:1–31

30  David je s svojimi možmi tretji dan prišel v Ziklág.+ Toda jug* in Ziklág so napadli Amalečáni.+ Ziklág so udarili in požgali,  ženske+ in vse, ki so bili v njem, od najmanjšega do največjega, pa ujete odpeljali. Nikogar niso usmrtili, vse so odpeljali s seboj in šli svojo pot.  Ko so se David in njegovi možje vrnili v mesto, so videli, da je požgano, njihove žene, sinovi in hčere pa odpeljani v ujetništvo.  David in ljudstvo, ki je bilo z njim, so planili v jok.+ Jokali so, vse dokler niso obnemogli.  V ujetništvo so odpeljali tudi Davidovi ženi, Ahinóam+ iz Jezreéla in Abigájilo,+ ki je bila žena Karmélčana Nabála.  David se je znašel v hudi stiski,+ saj so ljudje govorili, da ga bodo kamenjali.+ Vsem je bilo namreč bridko v duši+ zaradi njihovih sinov in hčera. Toda David se je nato okrepil ob pomoči svojega Boga Jehova.+  Tedaj je David duhovniku Abjatárju,+ Ahimélehovemu sinu, rekel: »Prinesi mi, prosim, efód*+ Abjatár je torej prinesel Davidu efód.  In David je Jehova vprašal:+ »Ali naj grem zasledovat to razbojniško tolpo? Ali jih bom ujel?« Odgovoril mu je:+ »Pojdi jih zasledovat, kajti gotovo jih boš dohitel in vse dobil nazaj.«+  David je hitro šel na pot s šeststo možmi,+ ki so bili z njim. Prišli so do doline* Besórja, in tu so morali nekaj mož pustiti. 10  David je s štiristo možmi nadaljeval zasledovanje,+ dvesto mož pa, ki so bili preutrujeni, da bi prečkali dolino Besórja,+ je ostalo tam. 11  Na polju so našli nekega Egipčana.+ Privedli so ga k Davidu in mu dali jesti kruha in piti vode. 12  Dali so mu tudi kos kolača iz stisnjenih smokev in dva rozinova kolača.+ Jedel je, in moči*+ so se mu povrnile. Že tri dni in tri noči namreč ni ne jedel kruha ne pil vode. 13  Nato ga je David vprašal: »Čigav si in od kod prihajaš?« In odgovoril je: »Egipčan sem, suženj nekega Amalečána, toda moj gospodar me je odpustil, ker sem pred tremi dnevi zbolel.+ 14  Napadli smo jug keretéjske+ dežele, Judovo ozemlje in jug Kalebovega+ ozemlja ter požgali Ziklág.« 15  Tedaj ga je David vprašal: »Ali me boš vodil do te razbojniške tolpe?« Odgovoril je: »Prisezi+ mi pri Bogu, da me ne boš usmrtil niti izročil v roke mojemu gospodarju,+ pa te bom peljal do te razbojniške tolpe.« 16  Peljal ga je torej k njim,+ in glej, bili so razkropljeni po vsej deželi. Jedli so, pili in praznovali+ zaradi velikega plena, ki so ga prinesli iz filistejske in Judove dežele.+ 17  In David jih je napadal od jutranjega svita do večera, tako da jih je vse pobil*. Niti eden od njih se ni rešil+ razen štiristo mladeničev, ki so zajahali kamele in pobegnili. 18  Tako je David dobil nazaj vse, kar so Amalečáni vzeli,+ tudi svoji ženi. 19  Nikogar od svojih niso pogrešali, od najmanjšega do največjega, ne sinov ne hčera, niti ničesar od plena, ničesar, kar so jim vzeli.+ Vse jim je David dobil nazaj. 20  David pa je vzel tudi vso njihovo drobnico in govedo, in njegovo ljudstvo je to čredo gnalo pred drugo živino. Govorili so: »To je Davidov plen.«+ 21  Končno se je David vrnil k tistim dvesto možem,+ ki so bili preutrujeni, da bi šli z njim, in so ostali v dolini Besórja. Ti so Davidu in ljudstvu, ki je bilo z njim, prišli naproti. Ko se jim je David približal, jih je pozdravil. 22  Vsi hudobni in ničvredni možje+ izmed tistih, ki so šli z Davidom, pa so govorili: »Ker niso šli z nami, jim ne bomo dali nič od plena, ki smo ga prinesli nazaj. Vsak bo dobil samo svojo ženo in sinove; te naj odpeljejo in gredo.« 23  Toda David je rekel: »Moji bratje, nikar tako ne ravnajte s tem, kar nam je dal Jehova,+ ko nas je obvaroval+ in nam izročil v roke to razbojniško tolpo, ki je prišla nad nas.+ 24  Kdo vas bo poslušal, če boste tako govorili? Delež tistega, ki je šel v boj, naj bo enak deležu tistega, ki je ostal pri prtljagi.+ Vsi naj dobijo enak delež.«+ 25  Od tega dne je to, kar je rekel David, zakon in sodna odločba+ v Izraelu. 26  Ko je David prišel v Ziklág, je nekaj plena poslal Judovim starešinam, svojim prijateljem,+ z besedami: »To darilo+ vam dajem kot blagoslov od vsega, kar smo naplenili od Jehovovih sovražnikov.« 27  Darilo je poslal tistim v Betelu,+ tistim v južnem Ramótu,+ tistim v Jatírju,+ 28  tistim v Aroêrju, tistim v Sifmótu, tistim v Eštemói,+ 29  tistim v Rahálu, tistim v mestih Jerahmeélovcev,+ tistim v mestih Kenéjcev,+ 30  tistim v Hórmi,+ tistim v Bor Ašánu,+ tistim v Atáhu, 31  tistim v Hebrónu+ in vsem krajem, koder je David hodil s svojimi možmi.

Opombe

To je južni del Juda.
Glej opombo k 2Mz 25:7.
Glej Dodatek 15.
Dobesedno »duh«.
Ali »pobil kot hérem«. Glej opombo k 2Mz 22:20.