Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Samuelova 26:1–25

26  Čez čas so v Gíbeo+ k Savlu prišli Zifovci+ in rekli: »Mar se ne skriva David na griču Hahíla+ nasproti Ješimónu*+  Savel se je torej odpravil+ v zifsko pustinjo in z njim tri tisoč mož,+ izbranih Izraelcev, da bi poiskal Davida v zifski pustinji.  Utaboril se je ob poti na griču Hahíla nasproti Ješimónu, David pa je bil v pustinji. Ko je David izvedel, da mu je Savel sledil v pustinjo,  je poslal oglednike,+ da bi se prepričal, ali je Savel res prišel.  Zatem se je David odpravil na kraj, kjer je bil Savel utaborjen. Videl je, kje leži Savel in kje poveljnik njegove vojske Abnêr,+ Nêrov sin. Savel je ležal znotraj ograde tabora,+ ljudstvo pa je taborilo okrog njega.  Tedaj se je David obrnil k Hetéjcu+ Ahimélehu in Zerújinemu sinu Abišáju,+ Joábovemu bratu, in vprašal: »Kdo gre z menoj k Savlu v tabor?« In Abišáj je odvrnil: »Jaz grem s teboj.«+  Tako sta David in Abišáj ponoči odšla do ljudstva. In glej, znotraj ograde tabora je spal Savel in ob glavi je imel v tla zasajeno sulico, Abnêr in ljudstvo pa so ležali okrog njega.  Tedaj je Abišáj Davidu rekel: »Bog ti je danes izročil v roke tvojega sovražnika.+ Dovoli mi, prosim, da ga s sulico z enim zamahom pribijem k zemlji! Drugi zamah ne bo potreben!«  David pa je Abišáju odgovoril: »Nikar ga ne ubij! Kdo lahko ostane nedolžen, če iztegne roko zoper Jehovovega maziljenca?«+ 10  Rekel je še: »Kakor res živi Jehova,+ udaril ga bo sam Jehova,+ bodisi da pride njegov dan+ in bo moral umreti bodisi da bo šel v boj+ in ga bodo ubili.+ 11  Ne morem si zamisliti,+ da bi iztegnil roko+ proti Jehovovemu maziljencu!+ To ne bi bilo prav v Jehovovih očeh.+ Zato zdaj vzemi, prosim, sulico, ki je poleg njegove glave, in vrč za vodo, pa odidiva!« 12  David je torej vzel sulico in vrč, ki sta bila poleg Savlove glave, in nato sta odšla. Nihče ju ni videl,+ ne opazil, niti se ni nihče zbudil. Vsi so namreč spali, ker je vse zajel trden spanec+ od Jehova. 13  David je nato odšel na drugo stran in se postavil nekoliko stran na vrh hriba, tako da je bila med njimi velika razdalja. 14  Tedaj je David ljudstvu in Abnêrju, Nêrovemu sinu, zaklical: »Abnêr, ali mi ne boš odgovoril?« In Abnêr+ je odgovoril: »Kdo si ti, ki kličeš proti kralju?« 15  David pa je Abnêrju rekel: »Mar nisi moški? Kdo je v Izraelu kakor ti? Zakaj torej nisi varoval svojega gospoda kralja? Prišel je namreč nekdo iz ljudstva, da bi ubil tvojega gospoda kralja.+ 16  To, kar si storil, ni dobro. Kakor res živi Jehova,+ zaslužite si smrt,+ ker niste varovali+ svojega gospoda, Jehovovega maziljenca!+ Poglejte zdaj, kje sta sulica in vrč za vodo,+ ki ju je kralj imel pri glavi!« 17  Tedaj je Savel prepoznal Davidov glas in rekel: »Ali je to tvoj glas, moj sin David?«+ In David je odgovoril: »Moj glas je, moj gospod kralj,« 18  in nadaljeval: »Zakaj moj gospod preganja svojega služabnika?+ Kaj sem storil, kakšna hudobnost je na meni?+ 19  Naj zdaj moj gospod kralj prisluhne, prosim, besedam svojega služabnika: Če te je proti meni izzval Jehova, naj sprejme od mene žitno daritev.+ Če pa so to bili človeški sinovi,+ naj bodo prekleti pred Jehovom,+ ker so me danes odgnali, da se ne bi več čutil navezanega na Jehovovo dediščino,+ in so tako pravzaprav rekli: ‚Pojdi, služi drugim bogovom!‘+ 20  In zdaj, ne dopusti, da moja kri pade na zemljo pred Jehovovim obličjem.+ Izraelov kralj je namreč šel iskat navadno bolho,+ kakor kdo po gorah lovi jerebico.«+ 21  Savel pa je odvrnil: »Grešil sem.+ Vrni se, moj sin David! Ne bom ti več storil hudega, saj je bila moja duša danes dragocena+ v tvojih očeh. Ravnal sem nespametno, zelo sem se motil.« 22  Tedaj je David rekel: »Tu je kraljeva sulica. Naj pride kdo od mladeničev ponjo. 23  Jehova bo vsakemu povrnil njegovo pravičnost+ in zvestobo. Tebe je danes Jehova dal v moje roke, toda jaz nisem hotel iztegniti roke zoper Jehovovega maziljenca.+ 24  Glej, kakor je bila danes tvoja duša dragocena v mojih očeh, tako naj bo moja duša dragocena v Jehovovih očeh,+ da me reši iz vseh stisk.«+ 25  Tedaj je Savel Davidu rekel: »Bodi blagoslovljen, moj sin David! Zagotovo boš storil velike reči in zagotovo boš uspešen v tem, kar delaš.«+ David je nato šel svojo pot, Savel pa se je vrnil na svoj kraj.+

Opombe

Ali »pustinji«.