Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Samuelova 25:1–44

25  Čez čas je umrl Samuel+ in ves Izrael se je zbral, da bi žaloval+ za njim. In pokopali so ga na njegovem domu v Rámi.+ Zatem je David odšel v paránsko pustinjo.+  V Maónu+ pa je živel moški, ki je imel v Karmélu svoje črede.+ Bil je zelo bogat in je imel tri tisoč ovc in tisoč koz. Ravno takrat je v Karmélu strigel+ svoje ovce.  Ime mu je bilo Nabál,+ njegovi ženi pa Abigájila.+ Žena je bila zelo preudarna+ in lepe postave, mož pa je bil grob in zloben.+ Bil je Kalébovec.+  David je v pustinji slišal, da Nabál striže+ svoje ovce,  pa je poslal deset mladeničev in jim rekel: »Pojdite gor v Karmél in stopite k Nabálu ter ga v mojem imenu pozdravite.+  Mojemu bratu recite: ‚Mir tebi,+ tvoji hiši in vsemu, kar imaš.  Slišal sem, da strižeš ovce. Tvoji pastirji so bili nekaj časa z nami,+ in mi jih nismo nadlegovali+ niti niso ničesar pogrešali, dokler so bili v Karmélu.  Le vprašaj svoje može, in ti bodo povedali. Naj si moji mladeniči pridobijo tvojo naklonjenost, saj smo prišli na dober dan. Samo to te prosim, da daš svojim služabnikom in svojemu sinu Davidu, kar imaš pri roki.‘«+  Davidovi mladeniči so torej šli k Nabálu in mu v Davidovem imenu vse to povedali, nato pa čakali. 10  Nabál pa je Davidovim služabnikom odvrnil: »Kdo je David,+ kdo je ta Jésejev sin? Dandanes veliko služabnikov pobegne svojim gospodarjem.+ 11  Ali naj vzamem svoj kruh,+ vodo in meso živali, ki sem jih zaklal za svoje strižce, in dam to ljudem, za katere niti ne vem, od kod so?«+ 12  Zatem so se Davidovi mladeniči obrnili in odšli. Vrnili so se k Davidu in mu sporočili vse te besede. 13  David je možem takoj naročil: »Opašite si vsak svoj meč!«+ Opasali so si torej vsak svoj meč in tudi David si ga je opasal. Z Davidom je šlo kakih štiristo mož, dvesto pa jih je ostalo pri prtljagi.+ 14  Medtem je eden od mladeničev Nabálovi ženi Abigájili sporočil: »Glej, David je iz pustinje poslal sle z dobrimi željami za našega gospodarja, ta pa je vpil nanje in jih ozmerjal.+ 15  Ti možje so bili z nami zelo dobri. Niso nas nadlegovali niti nismo ničesar pogrešali, dokler smo bili z njimi, ko smo bili na polju.+ 16  Ves čas, ko smo bili z njimi in pasli čredo, so bili kakor zid+ okoli nas, podnevi in ponoči. 17  Zdaj pa razmisli in ugotovi, kaj boš storila. Nad našega gospodarja in nad vso njegovo hišo se namreč pripravlja nesreča,+ on pa je takšen ničvrednež,+ da se z njim ne da govoriti.« 18  Abigájila+ je hitro vzela dvesto hlebcev kruha, dva velika vrča vina,+ pet pripravljenih ovc,+ pet sej* praženega+ zrnja, sto rozinovih kolačev+ in dvesto kolačev iz stisnjenih smokev+ ter to naložila na osle. 19  Nato je svojim služabnikom naročila: »Pojdite pred menoj,+ jaz pa pridem za vami.« Toda svojemu možu Nabálu ni povedala ničesar. 20  Ko se je jezdeč na oslu+ skrivaj spuščala z gore, so ji naproti prihajali David in njegovi možje, tako da se je z njimi srečala. 21  David pa je predtem rekel: »Tako sem razočaran! V pustinji sem temu človeku varoval imetje in niti ena od njegovih stvari se ni pogrešala,+ zdaj pa mi dobro vrača s hudim.+ 22  Naj Bog stori Davidovim sovražnikom to in to in naj temu še doda,+ če mu bom do jutra pustil pri življenju še kakega moškega*+ 23  Ko je Abigájila zagledala Davida, se je takoj spustila z osla, pokleknila pred Davidom in se priklonila do tal.+ 24  Padla je k njegovim nogam+ in rekla: »Name, moj gospod, naj pride krivda!+ Prosim te, dovoli svoji sužnji govoriti pred teboj+ in prisluhni besedam svoje sužnje! 25  Prosim, naj se moj gospod ne ozira na tega ničvrednega+ Nabála*, kajti kakršno je njegovo ime, takšen je sam. Nabál mu je ime, in res je nespameten.+ Jaz pa, tvoja sužnja, nisem videla mladeničev, ki si jih poslal. 26  In zdaj, moj gospod, kakor res živi Jehova+ in kakor res živi tvoja duša,+ Jehova te je zadržal+ pred tem, da bi si nakopal krivdo za prelito kri,+ ko bi vzel stvar v svoje roke, da bi prišel do rešitve.+ Naj tvoji sovražniki in tisti, ki ti želijo hudo, postanejo kakor Nabál!+ 27  To darilo, ki ga je tvoja dekla prinesla kot blagoslov+ svojemu gospodu, naj dobijo mladeniči, ki hodijo za mojim gospodom.+ 28  Oprosti, prosim, prestopek svoji sužnji.+ Jehova bo namreč mojemu gospodu gotovo priskrbel trajno hišo,+ ker se moj gospod bojuje za Jehova.+ Na tebi se ni našlo nič hudobnega vse dni tvojega življenja.+ 29  Kadar se dvignejo možje, da bi te zasledovali in ti stregli po življenju*, bo duša mojega gospoda skrita v mošnji življenja+ pri tvojem Bogu Jehovu.+ Dušo tvojih sovražnikov pa bo izstrelil kakor iz prače.+ 30  Jehova bo tebi, mojemu gospodu, storil vse dobro, o katerem ti je govoril, in te postavil za voditelja nad Izraelom.+ 31  Moj gospod, nikar ne stori česa takega, kar bi pozneje obžaloval! Nikar ne prelivaj krvi brez vzroka+ in ne jemlji stvari v svoje roke, da bi prišel do rešitve!+ Jehova bo zagotovo storil dobro mojemu gospodu, in spomni+ se tedaj svoje sužnje!« 32  Tedaj je David Abigájili rekel: »Naj bo slavljen Jehova, Izraelov Bog,+ ki te je danes poslal meni naproti! 33  Naj bo blagoslovljena tvoja razumnost+ in bodi blagoslovljena ti, ki si me danes zadržala, da si nisem nakopal krivde za prelito kri+ in vzel stvari v svoje roke!+ 34  Kakor res živi Jehova, Izraelov Bog, ki me je zadržal pred tem, da bi ti storil hudo+ – če mi ne bi prišla hitro naproti,+ zagotovo ne bi do jutranjega svita Nabálu ostal pri življenju noben moški*+ 35  Nato je David sprejel iz njene roke, kar mu je prinesla, in ji rekel: »Pojdi v miru+ na svoj dom. Glej, poslušal sem tvoj glas in uslišal+ bom tvojo prošnjo.« 36  Ko se je Abigájila vrnila k Nabálu, je ta ravno imel pojedino v svoji hiši, pravo kraljevsko pojedino.+ Njegovo srce je bilo veselo in bil je pošteno pijan.+ Zato mu do jutranjega svita ni povedala ničesar, ne majhnega ne velikega. 37  Zjutraj pa, ko se je streznil od vina, mu je vse povedala. Srce+ mu je otrpnilo in postal je kakor kamen. 38  Kakih deset dni pozneje je Jehova Nabála udaril,+ da je umrl. 39  Ko je David slišal, da je Nabál umrl, je rekel: »Naj bo slavljen Jehova, ki me je branil+ in opral sramote,+ ki mi jo je nakopal Nabál s svojo roko, in je zadržal svojega služabnika pred hudim,+ Jehova, ki je Nabálu povrnil njegovo hudobnost na njegovo glavo.«+ Nato je David Abigájili poslal sporočilo, v katerem jo je zasnubil.+ 40  Davidovi služabniki so torej prišli v Karmél k Abigájili in ji rekli: »David nas pošilja k tebi, da bi te vzel za ženo.« 41  Nemudoma je vstala, pokleknila, se priklonila do tal+ in rekla: »Tu sem, tvoja sužnja, dekla, ki bo umivala noge+ služabnikom svojega gospoda.«+ 42  Abigájila+ je nato hitro vstala ter odjezdila+ na oslu, za njo pa je hodilo pet njenih dekel. Tako je odšla s sli in postala Davidova žena. 43  David je vzel tudi Ahinóam+ iz Jezreéla,+ in obe sta postali njegovi ženi.+ 44  Savel pa je svojo hčer Mihálo,+ ki je bila Davidova žena, dal Lájiševemu sinu Paltíju+ iz Galíma.+

Opombe

»Sea« je hebrejska merska enota. Glej Dodatek 16.
Dobesedno »tistega, ki urinira ob zid«.
»Nabál« pomeni »nespameten«.
Dobesedno »po duši«.
Glej opombo k 22. vrstici.