Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Samuelova 20:1–42

20  David pa je pobegnil+ iz Najóta v Rámi in prišel pred Jonatana ter ga vprašal: »Kaj sem naredil?+ Kaj sem storil narobe, kaj sem zagrešil pred tvojim očetom, da mi streže po življenju*  Odgovoril mu je: »To je nemogoče!+ Ne boš umrl! Glej, moj oče ne stori ne velike ne majhne stvari, da mi je ne bi prej razodel.+ Zakaj bi mi prikril kaj takega?+ To se ne bo zgodilo!«  David pa je še prisegel+ in rekel: »Tvoj oče gotovo ve, da sem si pridobil tvojo naklonjenost,+ in pravi: ‚Naj tega ne izve Jonatan, da ga ne bo prizadelo.‘ V resnici pa je, kakor res živi Jehova+ in kakor res živi tvoja duša,+ med menoj in smrtjo le korak!«+  Jonatan pa je Davidu rekel: »Storil bom, kar koli boš rekel*  In David je Jonatanu rekel: »Glej, jutri je mlaj+ in jaz bi vsekakor moral sedeti s kraljem za mizo in jesti. Ti pa me pošlji stran, da se bom skril+ na polju in tam ostal do pojutrišnjega večera.  Če me bo tvoj oče pogrešal, mu reci: ‚David me je zelo prosil, naj mu dovolim takoj oditi v njegovo mesto Betlehem,+ ker je tam letno žrtvovanje za vso njegovo družino.‘+  In če bo odgovoril ‚V redu!‘, bo to pomenilo mir za tvojega služabnika. Če pa se bo razjezil, vedi, da namerava nekaj hudega.+  Izkaži srčno dobrotljivost* svojemu služabniku,+ saj si s svojim služabnikom sklenil zavezo+ pred Jehovom. Če pa sem storil kaj narobe,+ me sam usmrti! Zakaj bi me vodil k svojemu očetu?«  Jonatan pa je odvrnil: »Nikar ne govori tako! Mar ti ne bi povedal, če bi izvedel, da moj oče naklepa proti tebi nekaj hudega?«+ 10  David je Jonatana vprašal: »Kdo mi bo povedal, če ti bo oče ostro odgovoril?« 11  Jonatan pa je Davidu rekel: »Pridi, greva na polje.« In šla sta na polje. 12  Nato je Jonatan Davidu še rekel: »Jehova, Izraelov Bog,+ naj bo priča,+ da bom jutri ali pojutrišnjem odkril, kaj misli moj oče! In če bo Davidu naklonjen, ti bom gotovo poslal koga, da ti to sporoči. 13  Pa tudi če bi ti moj oče hotel storiti kaj hudega, naj Jehova stori Jonatanu to in to in naj temu še doda,+ če ti tega ne bom razodel in te poslal stran, da boš v miru odšel. Naj bo Jehova s teboj,+ kakor je bil z mojim očetom.+ 14  In če bom še živ,+ mar ne boš potem ti meni izkazal srčne dobrotljivosti, kakršno izkazuje Jehova, tako da ne bom umrl?+ 15  Vekomaj ne odtegni svoje srčne dobrotljivosti moji hiši.+ Tudi ko bo Jehova odstranil vse Davidove sovražnike s površja zemlje, 16  naj ne bo moje ime odstranjeno iz Davidove hiše.+ Jehova naj pokliče na odgovor Davidove sovražnike.« 17  Tako je Jonatan še enkrat prisegel Davidu zaradi svoje ljubezni do njega. Imel ga je namreč tako rad kakor svojo dušo.+ 18  Jonatan mu je rekel: »Jutri je mlaj+ in gotovo te bodo pogrešali, ker bo tvoj sedež prazen. 19  Pojutrišnjem pa te bodo gotovo že zelo pogrešali. Pojdi tja, kamor si se skril+ zadnjič*, in ostani blizu tistega kamna. 20  Jaz pa bom zraven kamna izstrelil tri puščice, kakor bi streljal v tarčo. 21  Nato bom poslal služabnika in mu naročil: ‚Pojdi, poišči puščice!‘ Če mu bom rekel ‚Glej, puščice so ob tebi, vzemi jih,‘ tedaj pridi, saj bo to pomenilo zate mir in se ne bo nič zgodilo, kakor res živi Jehova.+ 22  Če pa bom fantu rekel ‚Glej, puščice so naprej od tebe,‘ tedaj pojdi, ker te Jehova pošilja stran. 23  Glede tega, o čemer sva govorila+ jaz in ti, naj bo Jehova vekomaj priča med menoj in teboj.«+ 24  David se je torej skril na polju.+ Ko je nastopil mlaj, se je kralj usedel k mizi, da bi jedel.+ 25  Kralj je kot običajno sedel na svojem stolu pri steni in nasproti mu je sedel Jonatan. Poleg Savla je sedel Abnêr,+ Davidov sedež pa je bil prazen. 26  Savel ni ta dan rekel ničesar, saj si je mislil: »Nekaj se je zgodilo, da ni čist,+ gotovo se ni očistil.« 27  Drugi dan, dan po mlaju, je bil Davidov sedež še vedno prazen. Takrat pa je Savel svojega sina Jonatana vprašal: »Zakaj Jésejev+ sin ni prišel jest ne včeraj ne danes?« 28  Jonatan je Savlu odgovoril: »David me je zelo prosil, naj mu dovolim oditi v Betlehem.+ 29  Rekel mi je: ‚Odpusti me, prosim, ker imamo v mestu žrtvovanje za vso družino in mi je brat ukazal, naj pridem. Če sem si torej pridobil tvojo naklonjenost, mi, prosim, dovoli oditi, da vidim svoje brate.‘ Zato ni prišel h kraljevi mizi.« 30  Tedaj se je Savel razsrdil+ nad Jonatanom in mu rekel: »Ti upornik*!+ Dobro vem, da si se povezal z Jésejevim sinom v sramoto sebi in svoji materi!+ 31  Vse dokler bo namreč ta Jésejev sin živ na zemlji, tvoje kraljestvo ne bo utrjeno.+ Zato zdaj pošlji ponj in mi ga pripelji, ker mora umreti!«+ 32  Jonatan pa je svojega očeta Savla vprašal: »Zakaj ga je treba usmrtiti?+ Kaj je storil?«+ 33  Tedaj je Savel zagnal vanj sulico, da bi ga zabodel,+ in Jonatan je spoznal, da se je njegov oče odločil Davida usmrtiti.+ 34  Jonatan je zelo jezen+ nemudoma vstal od mize, in ni tega drugega dne po mlaju ničesar zaužil. Bil je namreč žalosten zaradi Davida,+ ker ga je njegov oče ponižal.+ 35  Zjutraj pa je Jonatan odšel na polje, tja, kjer je bil dogovorjen z Davidom,+ in z njim je bil mlad služabnik. 36  Služabniku je rekel: »Teci, prosim, in poišči puščice, ki jih bom izstrelil!«+ Služabnik je stekel, Jonatan pa je puščico izstrelil tako, da je preletela služabnika. 37  Ko je ta prišel do puščice, ki jo je Jonatan izstrelil, je Jonatan zaklical za njim: »Ali ni puščica naprej od tebe?«+ 38  Jonatan je za služabnikom še zaklical: »Hitro! Pohiti! Ne stoj!« Služabnik je pobral puščice in se vrnil k svojemu gospodarju. 39  Služabnik pa ni vedel ničesar, le Jonatan in David sta vedela, za kaj gre. 40  Jonatan je nato orožje dal svojemu služabniku in mu rekel: »Pojdi in odnesi to v mesto!« 41  Služabnik je torej odšel, David pa je vstal z bližnjega kraja, kjer se je skrival, južno od Jonatana, in padel na kolena+ ter se trikrat priklonil do tal. Nato sta drug drugega poljubila+ ter jokala, še posebej David.+ 42  Jonatan je Davidu rekel: »Pojdi v miru,+ saj sva oba pri Jehovovem imenu prisegla:+ ‚Jehova naj bo vekomaj priča med menoj in teboj ter med mojim in tvojim potomstvom.‘«+ Nato je David vstal in odšel svojo pot, Jonatan pa je šel v mesto.

Opombe

Dobesedno »po duši«.
Dobesedno »bo rekla tvoja duša«.
Glej opombo k 1Mz 19:19.
Dobesedno »tisti delovni dan«.
Ali »sin uporne dekle«. Žalitev je namenjena Jonatanu.