Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Samuelova 19:1–24

19  Savel je svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom govoril, da je Davida treba ubiti.+  Savlov sin Jonatan pa je imel Davida zelo rad.+ Zato je Davidu povedal: »Moj oče Savel te namerava ubiti. Zato jutri zjutraj, prosim, pazi! Skrij se nekam in tam ostani.+  Jaz pa bom šel ven in se sprehajal z očetom blizu kraja, kjer se boš skrival. Govoril bom z njim glede tebe in videl bom, kaj se bo zgodilo, ter ti povedal.«+  Jonatan je svojemu očetu Savlu govoril dobro+ o Davidu. Rekel mu je: »Naj kralj ne greši+ proti svojemu služabniku Davidu, saj on ni grešil proti tebi in vse, kar je naredil, je bilo zate zelo dobro.+  Svojo dušo je tvegal*+ in ubil Filistejca,+ tako da je Jehova poskrbel za veliko rešitev+ vsega Izraela. Videl si to in se veselil. Zakaj bi se torej pregrešil nad nedolžno krvjo in usmrtil+ Davida brez razloga?«+  Savel je poslušal Jonatanov glas in prisegel: »Kakor res živi Jehova,+ ne bo usmrčen!«  Jonatan je potem poklical Davida in mu vse to povedal. Nato ga je pripeljal k Savlu, in David je služil pri njem kakor prej.+  Čez čas pa je spet izbruhnila vojna in David je krenil v boj proti Filistejcem. Pobijal jih je v velikem pomoru,+ da so bežali pred njim.+  Nekega dne pa je nad Savla, ko je sedel v svoji hiši s sulico v roki in mu je David igral na harfo, prišel zli duh od Jehova.+ 10  Savel je skušal Davida s sulico pribiti na steno,+ ta pa se mu je izmaknil,+ tako da se je sulica zabodla v steno. To noč je David pobegnil in se rešil.+ 11  Savel je pozneje poslal sle,+ da bi stražili Davidovo hišo in Davida zjutraj usmrtili.+ Toda Davidu je njegova žena Mihála rekla: »Če nocoj ne pobegneš*, boš jutri mrtev.« 12  Takoj ga je spustila skozi okno, da je lahko pobegnil in se rešil.+ 13  Mihála je nato vzela hišnega boga+ in ga položila na posteljo, tja, kjer naj bi bila Davidova glava, pa je dala tkanino iz kozje dlake ter vse pokrila z odejo. 14  Savel je poslal sle, da bi Davida prijeli, toda ona je rekla: »Bolan je.«+ 15  Vendar je Savel spet poslal sle k Davidu in jim naročil: »Prinesite mi ga na postelji, da ga usmrtim!«+ 16  Ko so sli vstopili, so na postelji zagledali hišnega boga, tam, kjer naj bi bila Davidova glava, pa tkanino iz kozje dlake. 17  Tedaj je Savel Miháli rekel: »Zakaj si me tako prevarala+ in mojemu sovražniku+ pustila, da je odšel in pobegnil?« Mihála pa je Savlu rekla: »Rekel mi je: ‚Če mi ne pustiš, da odidem, te bom ubil!‘« 18  David je torej pobegnil in se rešil+ ter šel k Samuelu v Rámo.+ Povedal mu je vse, kar mu je Savel storil. Nato sta se s Samuelom nastanila v Najótu.+ 19  Čez čas so Savlu sporočili: »Glej, David je v Najótu v Rámi.« 20  Savel je takoj poslal sle, da bi Davida prijeli. Toda ko so ti zagledali starejše preroke, da so prerokovali, in njim na čelu Samuela, je prišel nanje Božji duh+ in so se tudi oni začeli vesti nenavadno, kakor bi bili v preroškem zanosu.+ 21  Ko so to povedali Savlu, je takoj poslal druge sle in tudi ti so se začeli vesti, kakor bi bili v preroškem zanosu. Zato je poslal še tretjo skupino slov, pa so se tudi ti začeli podobno vesti. 22  Nazadnje je še sam odšel v Rámo. Ko je prišel do velikega vodnega zbiralnika v Séhuju, je začel poizvedovati: »Kje sta Samuel in David?« Odgovarjali so mu: »V Najótu+ v Rámi.« 23  Od tam je torej nadaljeval pot v Najót v Rámi. Tedaj je tudi nadenj prišel Božji duh,+ da se je vedel nenavadno, kakor bi bil v preroškem zanosu. Tako je hodil, dokler ni prišel v Najót v Rámi. 24  Tudi on si je slekel oblačila in se pred Samuelom vedel nenavadno, kakor bi bil v preroškem zanosu, ter ves tisti dan in noč ležal gol*.+ Zato se je začelo govoriti: »Ali je tudi Savel med preroki?«+

Opombe

Dobesedno »dušo je položil na svojo dlan«.
Dobesedno »ne pustiš svoji duši pobegniti«.
Ali »pomanjkljivo oblečen«.