Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Samuelova 14:1–52

14  Nekega dne je Savlov sin Jonatan+ svojemu služabniku, ki mu je nosil orožje, rekel: »Pridi, pojdiva do filistejske predstraže, ki je tam čez!« Svojemu očetu pa tega ni povedal.+  Savel je bil nastanjen na obrobju Gíbee+ pod granatovcem, ki je v Migrónu. Z njim je bilo kakih šeststo mož.+  (Efód*+ je takrat nosil Ahíja, sin Ahitúba,+ ki je brat Ikabóda,+ ki je bil Pinehasov+ sin in vnuk Élija,+ Jehovovega duhovnika v Šílu.)+ Ljudstvo pa ni vedelo, da je Jonatan odšel.  Med prelazi, čez katere je Jonatan skušal priti do filistejske predstraže,+ sta bila dva skalna zoba, na eni strani je bil Bozéz, na drugi strani pa Séne.  En skalni zob je bil na severu in se je kakor steber dvigal nasproti Mihmásu,+ drugi pa je bil na jugu nasproti Gébi.+  Jonatan je svojemu služabniku, ki mu je nosil orožje, rekel: »Pridi, pojdiva do predstraže teh neobrezancev!+ Morda nama bo Jehova pomagal, saj Jehovu nič ne more preprečiti, da bi rešil, bodisi z malo ljudmi bodisi z veliko.«+  Njegov služabnik pa je odvrnil: »Stori, kar ti veleva srce! Pojdi, kamor želiš! Glej, s teboj sem, stori vse, kar si se v srcu odločil.«+  Tedaj je Jonatan rekel: »Glej, šla bova tja čez k tistim možem in se jim pokazala.  Če nama bodo rekli ‚Stojta, dokler ne pridemo k vama!‘, bova obstala in ne bova šla k njim. 10  Če pa nama bodo rekli ‚Pridita nad nas!‘, bova šla, saj nama jih bo Jehova gotovo izročil v roke. To nama bo za znamenje.«+ 11  Tedaj sta se oba pokazala filistejski predstraži, in Filistejci so rekli: »Glejte, Hebrejci prihajajo iz lukenj, kamor so se poskrili!«+ 12  Jonatanu in njegovemu služabniku, ki mu je nosil orožje, pa so stražarji rekli: »Pridita gor k nam, pa vama bomo že pokazali!«+ Tedaj je Jonatan svojemu služabniku rekel: »Pojdi za menoj, zakaj Jehova jih bo gotovo izročil Izraelu v roke.«+ 13  Jonatan se je začel vzpenjati po rokah+ in nogah in za njim tudi njegov služabnik. In padali so pred Jonatanom,+ za njim pa jih je pobijal njegov služabnik.+ 14  Tako sta v prvem pomoru Jonatan in njegov služabnik pobila okoli dvajset mož na približno polovici orala* zemlje. 15  Tedaj je tiste v taboru na polju in vse v predstraži zajel strah.+ Celo roparske čete+ so trepetale in zemlja se je začela tresti.+ Ta strah je bil od Boga.+ 16  Tudi Savlovi stražarji v Gíbei+ na Benjaminovem so videli, kako je vsepovsod zavladala zmeda.+ 17  Nato je Savel ljudstvu, ki je bilo z njim, rekel: »Preštejte ljudi, da vidimo, kdo je odšel od nas!« Prešteli so, in glej, Jonatana in njegovega služabnika, ki mu je nosil orožje, ni bilo. 18  Tedaj je Savel rekel Ahíju:+ »Prinesi Skrinjo pravega Boga!«+ (Skrinja pravega Boga je bila namreč tiste dni pri Izraelovih sinovih.)+ 19  Medtem ko je Savel govoril z duhovnikom,+ je zmeda v filistejskem taboru postajala vse večja. Zato je Savel duhovniku rekel: »Pusti zdaj to!« 20  Tedaj so se Savel in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, zbrali+ in prišli na bojišče. Videli so, da je meč vsakega obrnjen proti njegovemu bližnjemu.+ Zavladala je zelo velika zmešnjava. 21  Tudi Hebrejci, ki so prej šli k Filistejcem+ in so bili razkropljeni po njihovem taboru, so se zdaj pridružili Izraelcem, ki so bili s Savlom in Jonatanom. 22  Pa tudi vsi Izraelci, ki so se skrivali+ v éfraimskem gorovju, so slišali, da Filistejci bežijo, in začeli so jih zasledovati v boju. 23  Jehova je tisti dan rešil+ Izraela, in boj se je razširil vse do Bet Ávena+ in še naprej. 24  Izraelci so bili tisti dan zelo izčrpani, Savel pa jih je še zaprisegel+ z besedami: »Naj bo preklet človek, ki bi kaj jedel pred večerom, dokler se ne maščujem+ nad svojimi sovražniki!« Tako ni nihče izmed ljudstva zaužil hrane.+ 25  Vse ljudstvo je prišlo v gozd, in tam na tleh je bil med.+ 26  Ko je torej ljudstvo prišlo v gozd, glej, med se je cedil,+ toda nihče ni približal roke ustom, ker se je ljudstvo balo prisege.+ 27  Jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče zaprisegel ljudstvo,+ zato je iztegnil palico, ki jo je imel v roki, pomočil njen konec v satovje ter nesel roko k ustom, in oči so se mu zasvetile.+ 28  Tedaj je nekdo izmed ljudstva rekel: »Tvoj oče je ljudstvo resno zaprisegel z besedami: ‚Naj bo preklet človek, ki bi danes kaj jedel!‘«+ (Ljudstvo pa je postajalo utrujeno.)+ 29  Toda Jonatan je odvrnil: »Moj oče je deželo spravil v nesrečo.+ Poglejte vendar, kako so se mi zasvetile oči, ko sem okusil samo malo tega medu!+ 30  Kaj bi šele bilo, če bi ljudstvo danes jedlo+ od plena svojih sovražnikov, ki ga je našlo!+ Tako pa do zdaj nismo pobili ravno veliko Filistejcev.«+ 31  Tega dne so pobijali Filistejce od Mihmása+ do Ajalóna.+ Ljudstvo pa je bilo zelo utrujeno.+ 32  Pohlepno je planilo po plenu+ ter vzelo ovce, govedo in teleta. Začeli so jih klati kar na tleh, in jedli so meso s krvjo vred.+ 33  Zato so Savlu povedali: »Glej, ljudstvo greši proti Jehovu, ker jé meso s krvjo vred!«+ In on je rekel: »Nezvesto ste ravnali. Najprej privalite k meni velik kamen!« 34  Nato je še rekel: »Razkropite se med ljudstvom in mu naročite: ‚Vsi privedite k meni vsak svojega bika in svojo ovco ter ju tukaj zakoljite in jejte! Ne grešite proti Jehovu, tako da bi jedli meso s krvjo vred!‘«+ Tisto noč je torej vse ljudstvo privedlo vsak svojega bika in ga tam zaklalo. 35  In Savel je zgradil oltar+ Jehovu. To je bil prvi oltar, ki ga je zgradil Jehovu.+ 36  Potem je Savel rekel: »Pojdimo ponoči za Filistejci in jih plenimo do jutranjega svita!+ Ne prizanesimo niti enemu!«+ Odvrnili so: »Stori vse, kar se ti zdi prav!« Tedaj je duhovnik rekel: »Približajmo se tukaj pravemu Bogu!«+ 37  Savel je torej Boga vprašal: »Ali naj grem za Filistejci?+ Jih boš izročil Izraelu v roke?«+ Vendar mu tisti dan ni odgovoril.+ 38  Tedaj je Savel rekel: »Pristopite k meni,+ vsi vi, poglavarji ljudstva!+ Preverite in ugotovite, kako je danes prišlo do tega greha! 39  Kakor res živi Jehova, Izraelov rešitelj, četudi ga je storil moj sin Jonatan, bo moral umreti!«+ Toda nihče iz vsega ljudstva mu ni odgovoril. 40  Vsemu Izraelu je še rekel: »Vi bodite na eni strani, jaz in moj sin Jonatan pa bova na drugi strani.« Ljudstvo je Savlu odvrnilo: »Stori, kakor se ti zdi prav!«+ 41  Tedaj je Savel rekel Jehovu: »O Izraelov Bog, odgovori nam po tumimu*+ In izbrana sta bila Jonatan in Savel, ljudstvo pa je bilo prosto.+ 42  Tedaj je Savel rekel: »Vrzite žreb,+ da odloči med menoj in mojim sinom Jonatanom.« In izbran je bil Jonatan. 43  Nato je Savel Jonatana vprašal: »Povej mi, kaj si storil?«+ Jonatan mu je odgovoril: »S koncem palice, ki je v moji roki, sem pokusil malo medu.+ Glej, tukaj sem, naj umrem!« 44  Tedaj je Savel rekel: »Naj mi Bog stori to in to in naj temu še doda,+ če ne umreš,+ Jonatan!« 45  Ljudstvo pa je Savlu odvrnilo: »Jonatan naj umre, ki je poskrbel za to veliko rešitev+ v Izraelu? Niti zamisliti si ne moremo kaj takega!+ Kakor res živi Jehova,+ niti las z glave+ mu ne bo padel na zemljo, saj je danes delal z Bogom!«+ Tako je ljudstvo rešilo+ Jonatana, da ni umrl. 46  Savel pa je nehal zasledovati Filistejce, in ti so šli v svoj kraj.+ 47  In Savel je utrdil svoje kraljestvo nad Izraelom.+ Bojeval se je proti vsem svojim sovražnikom naokrog, proti Moábcem,+ Amónovim sinovom,+ Edómcem,+ kraljem v Zóbi+ in Filistejcem.+ Kamor koli se je obrnil, je izvršil obsodbo nad svojimi sovražniki.+ 48  Storil je mnogo pogumnih dejanj+ in udaril Amáleka.+ Rešil je Izraela iz roke njegovih roparjev. 49  Savlovi sinovi pa so bili Jonatan,+ Jišví in Malkišúa.+ Imel je tudi dve hčeri, starejši je bilo ime Merába,+ mlajši pa Mihála.+ 50  Savlova žena je bila Ahimáazova hči Ahinóam. Poveljnik njegove vojske pa je bil Abnêr,+ Nêrov sin in Savlov stric. 51  Savlov oče je bil Kiš,+ Abnêrjev oče Nêr+ pa je bil Abiélov sin. 52  Vse Savlove dni se je bil hud boj proti Filistejcem.+ Ko je torej Savel videl kakega močnega ali pogumnega moža, ga je vzel k sebi.+

Opombe

Glej opombo k 2Mz 25:7.
Ali »četrt hektarja«. »Oral zemlje« predstavlja površino, ki jo par volov lahko zorje v enem dnevu.
Glej opombo k 2Mz 28:30.