Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Mojzesova 50:1–26

50  Tedaj se je Jožef vrgel na obraz svojega očeta,+ jokal za njim in ga poljubljal.+  Potem je svojim služabnikom, zdravnikom, zapovedal, naj očeta balzamirajo.+ Zdravniki so torej Izraela balzamirali,  za kar so potrebovali celih štirideset dni. Toliko časa namreč ponavadi potrebujejo za balzamiranje. In Egipčani so jokali za njim sedemdeset dni.+  Ko so se dnevi objokovanja iztekli, je Jožef pred vsemi na faraonovem dvoru spregovoril: »Če sem si pridobil vašo naklonjenost,+ povejte, prosim, faraonu:  ‚Moj oče me je zaprisegel z besedami:+ »Glej, umiram.+ Pokoplji me v mojem grobu, ki sem ga izkopal v kánaanski deželi.«+ In zdaj mi, prosim, dovoli, da grem gor in pokopljem očeta, nato pa se bom vrnil.‘«  In faraon je rekel: »Pojdi in pokoplji svojega očeta, tako kakor te je sam zaprisegel.«+  Tako je šel Jožef pokopat svojega očeta. Z njim so šli tudi vsi faraonovi služabniki, starešine+ z dvora, vsi starešine egiptovske dežele,  vsi iz Jožefove hiše, njegovi bratje in vsi iz hiše njegovega očeta.+ V góšenski pokrajini so pustili samo majhne otroke ter drobnico in živino.  Z njim so šli tudi vozovi+ in konjeniki, tako da je bil sprevod zelo velik. 10  Prišli so do mlatišča+ Atád, ki je ob Jordanu,+ ter začeli zelo močno in glasno vpiti od žalosti. Jožef pa je pripravil sedemdnevno žalovanje za svojim očetom.+ 11  Ko so prebivalci dežele, Kanaánci, videli žalovanje na mlatišču Atád, so vzkliknili: »To je veliko žalovanje Egipčanov!« Zato so ta kraj ob Jordanu poimenovali Abél Mizrájim*.+ 12  Sinovi so z Jakobom storili natanko tako, kakor jim je bil sam zapovedal.+ 13  Prepeljali so ga torej v kánaansko deželo in ga pokopali v votlini na polju Mahpéla, ki leži nasproti Mámreju, na polju, ki ga je Abraham kupil za grob od Hetéjca Efróna.+ 14  Jožef se je potem, ko je pokopal očeta, vrnil v Egipt. Vrnili so se tudi njegovi bratje in vsi, ki so šli z njim pokopat njegovega očeta. 15  Jožefovi bratje so po smrti svojega očeta začeli med seboj govoriti: »Morda nas Jožef še vedno sovraži+ in nam bo povrnil za vse hudo, ki smo mu ga prizadejali.«+ 16  Zato so Jožefu prenesli tole zapoved: »Tvoj oče je pred smrtjo zapovedal: 17  ‚Jožefu povejte: »Rotim te, oprosti,+ prosim, svojim bratom hudodelstvo in greh, ki so ga zagrešili, ko so ti prizadejali hudo.«‘+ In zdaj te prosimo, da oprostiš služabnikom Boga tvojega očeta njihovo hudodelstvo.«+ Ob teh besedah je Jožef planil v jok. 18  Zatem so prišli še njegovi bratje, padli predenj in rekli: »Tvoji sužnji smo!«+ 19  Tedaj jim je Jožef rekel: »Ne bojte se! Sem mar jaz namesto Boga?+ 20  Vi ste mi res hoteli povzročiti hudo. Toda Bog je to obrnil v dobro, da naredi to, kar se vidi danes: da ohrani pri življenju mnogo ljudi.+ 21  Ne bojte se torej! Vas in vaše otroke bom še naprej oskrboval s hrano.«+ S temi pomirjujočimi besedami jih je potolažil. 22  Jožef je še naprej živel v Egiptu, z njim pa tudi vsi iz hiše njegovega očeta. Živel je sto deset let. 23  Tako je Jožef videl še Éfraimove vnuke,+ pa tudi sinove Manásejevega sina Mahírja.+ Vsi ti so bili vzgojeni na Jožefovih kolenih.+ 24  Nazadnje je Jožef svojim bratom rekel: »Kmalu bom umrl. Toda Bog se bo gotovo ozrl na vas+ in vas iz te dežele popeljal v deželo, ki jo je s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu.«+ 25  Zato je Jožef Izraelove sinove zaprisegel: »Bog se bo gotovo ozrl na vas. Tedaj odnesite moje kosti od tod.«+ 26  Jožef je zatem umrl v starosti sto deset let. V Egiptu so ga balzamirali+ in položili v krsto.

Opombe

»Abél Mizrájim« pomeni »žalovanje Egipčanov«. »Mizrájim« je hebrejsko ime za Egipt.