Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Mojzesova 45:1–28

45  Tedaj se Jožef ni mogel več obvladovati vpričo vseh, ki so stali pri njem.+ Zato je zaklical: »Pojdite vsi ven!« Tako ni bilo nikogar pri Jožefu, ko se je dal spoznati svojim bratom.+  Glasno je zajokal,+ da so ga slišali Egipčani, slišala pa je tudi faraonova hiša.  Nazadnje je bratom rekel: »Jaz sem Jožef. Ali je moj oče še živ?« Toda bratje mu sploh niso mogli odgovoriti, saj so bili prestrašeni.+  Zato je Jožef svojim bratom dejal: »Pridite bliže, prosim.« In prišli so bliže. Nato je rekel: »Jaz sem Jožef, vaš brat, ki ste ga prodali v Egipt.+  Toda nikar si ne ženite k srcu+ in se ne jezite nase, ker ste me prodali sem. Bog me je namreč poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju.+  To je namreč drugo leto, ko na zemlji vlada lakota.+ Oralo in želo pa se ne bo še pet let.+  Zato me je Bog poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju z veličastno rešitvijo, da vaše družine ne bi izumrle*.+  Niste me torej vi poslali sem,+ temveč pravi Bog, da me postavi za očeta+ faraonu in za gospodarja vse njegove hiše ter za upravitelja v vsej egiptovski deželi.  Hitro pojdite k mojemu očetu in mu recite: ‚Tako pravi tvoj sin Jožef: »Bog me je postavil za gospodarja vsega Egipta.+ Pridi k meni, ne odlašaj! 10  Prebival boš v góšenski pokrajini+ in boš blizu mene, ti in tvoji sinovi in sinovi tvojih sinov ter tvoja drobnica, živina in vse, kar imaš. 11  Tam te bom oskrboval s hrano, da ti in tvoja hiša ne obubožata, pa tudi nič, kar je tvojega, ne propade.+ Lakota bo namreč trajala še pet let.«‘ 12  Vaše oči in oči mojega brata Benjamina lahko vidijo, da vam to govorijo moja usta.+ 13  Zato povejte mojemu očetu za vso slavo, ki jo uživam v Egiptu, in vse, kar ste videli. Pohitite torej in mi očeta pripeljite sem.« 14  Tedaj se je oklenil svojega brata Benjamina okrog vratu in jokal. Tudi Benjamin ga je objel in jokal.+ 15  Potem je poljubil še vse druge svoje brate in se ob njih razjokal.+ Nato so bratje spregovorili z njim. 16  V faraonovi hiši so slišali novico: »Jožefovi bratje so prišli!« Faraonu in vsem njegovim služabnikom se je to zdelo dobro.+ 17  Zato je faraon Jožefu dejal: »Reci svojim bratom: ‚Tako storite: otovorite svojo živino in pojdite v kánaansko deželo+ 18  ter vzemite svojega očeta in svoje družine in pridite k meni, da vam dam, kar je dobrega v egiptovski deželi, in jedli boste najboljše v deželi.‘+ 19  Naroči jim torej:+ ‚Tako storite: iz egiptovske dežele si vzemite vozove+ za svoje otroke in za žene, na enega od njih pa dajte še svojega očeta in pridite sem.+ 20  Vaše oči naj ne žalujejo za vašimi stvarmi,+ zakaj vse, kar je dobrega v egiptovski deželi, je vaše.‘«+ 21  Izraelovi sinovi so storili tako. In Jožef jim je dal vozove, kakor mu je faraon naročil, ter živeža+ za na pot. 22  Vsakemu od njih je dal novo oblačilo,+ Benjaminu pa je dal tristo šeklov srebra in pet novih oblačil.+ 23  Očetu je poslal deset oslov, otovorjenih z egiptovskimi dobrinami, in deset oslic, otovorjenih z žitom, kruhom in živežem, da bi imel to za na pot. 24  Odpravil je torej svoje brate, in ti so odšli. Rekel jim je še: »Ne prepirajte se med potjo!«+ 25  Odšli so torej iz Egipta in nazadnje prispeli v kánaansko deželo k svojemu očetu Jakobu 26  in mu o vsem poročali: »Jožef je še živ in je celo upravitelj vse egiptovske dežele!«+ Toda njemu je srce otrpnilo, ker jim ni verjel.+ 27  Ko pa so očetu Jakobu ponovili vse besede, ki jim jih je Jožef rekel, in je sam videl vozove, ki jih je Jožef poslal, da bi ga pripeljali, je njegov duh oživel.+ 28  Izrael je tedaj vzkliknil: »Zdaj verjamem! Moj sin Jožef je še živ! Naj zdaj grem, da ga vidim, preden umrem!«+

Opombe

Ali »da vam obvaruje ostanek na zemlji«.