Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Mojzesova 41:1–57

41  Ko sta pretekli dve leti, je faraon sanjal,+ da stoji ob Nilu.  Videl je, kako je iz Nila prišlo sedem lepih in debelih krav ter se paslo na travi poleg reke.+  Za njimi je iz Nila prišlo sedem drugih krav, grdih in suhih.+ Postavile so se poleg krav, ki so že bile na Nilovem bregu.  Tedaj so krave, ki so bile grde in suhe, pojedle sedem lepih in debelih krav.+ Takrat pa se je faraon zbudil.+  Vendar pa je spet zaspal in imel še drugič sanje. Videl je, kako je iz enega stebla zraslo sedem debelih in lepih klasov.+  Za temi je zraslo še sedem drugih klasov, drobnih in osmojenih od vzhodnega vetra.+  In drobni klasi so požrli sedem debelih in polnih klasov.+ Takrat se je faraon zbudil, in glej, bile so sanje.  Zjutraj pa je bil faraon vznemirjen.+ Zato je dal poklicati vse egiptovske svečenike, ki so se ukvarjali z magijo,+ in vse modrijane+ ter jim povedal, kaj je sanjal.+ Toda nihče mu sanj ni znal razložiti.  Tedaj je s faraonom spregovoril glavni točaj:+ »Danes bom povedal svoje grehe.+ 10  Faraon se je nekoč razjezil na svoja služabnika,+ na mene in na glavnega peka. Zato naju je dal zapreti v ječo v hiši poveljnika telesne straže.+ 11  Zatem sva oba isto noč imela sanje. Imela sva vsak svoje sanje, ki so imele vsake svoj pomen.+ 12  Z nama pa je bil tudi neki mladenič, Hebrejec,+ ki je služil pri poveljniku telesne straže.+ Povedala sva mu sanje,+ in on nama jih je razložil. Vsakemu je razložil njegove sanje. 13  In kakor nama je razložil, tako se je zgodilo. Mene je faraon* postavil nazaj v službo,+ glavnega peka pa je obesil.«+ 14  Tedaj je dal faraon poklicati Jožefa+ in naročil, naj ga hitro pripeljejo iz jetniške jame.+ Ta se je obril+ in preoblekel+ ter odšel k faraonu. 15  Faraon je Jožefu rekel: »Imel sem sanje, toda nihče mi jih ne zna razložiti. Zate pa sem slišal, da znaš sanje razložiti, ko jih slišiš.«+ 16  Tedaj je Jožef faraonu odgovoril: »To ni v moji moči! Bog je tisti, ki bo faraonu oznanil dobro.«+ 17  In faraon je Jožefu začel pripovedovati: »Sanjal sem, da stojim na Nilovem bregu. 18  In glej, iz Nila je prišlo sedem debelih in lepih krav ter se začelo pasti po travi poleg reke.+ 19  Za njimi je prišlo še sedem kilavih, zelo grdih in suhih krav.+ Grših še nisem videl v vsej egiptovski deželi. 20  Tedaj so suhe in grde krave pojedle tistih prvih sedem debelih krav.+ 21  Toda čeprav so jih pojedle, se jim ni nič poznalo, da so to storile. Bile so namreč videti ravno tako grde kakor prej.+ Nato sem se prebudil. 22  Zatem sem v sanjah videl, kako je iz enega stebla zraslo sedem polnih in lepih klasov.+ 23  Za njimi pa je zraslo še sedem drugih klasov, osušenih in drobnih, osmojenih od vzhodnega vetra.+ 24  In ti drobni klasi so požrli sedem lepih klasov.+ Vse to sem povedal že svečenikom, ki se ukvarjajo z magijo,+ vendar mi tega nihče ni znal razložiti.«+ 25  Tedaj je Jožef faraonu rekel: »Oboje sanje, ki jih je imel faraon, pomenijo eno. Pravi Bog je faraonu povedal, kaj namerava storiti.+ 26  Sedem lepih krav predstavlja sedem let, pa tudi sedem lepih klasov predstavlja sedem let. Oboje sanje pomenijo eno. 27  Sedem suhih in grdih krav, ki so prišle za njimi, predstavlja sedem let, in sedem praznih klasov, osmojenih od vzhodnega vetra,+ predstavlja sedem let lakote.+ 28  To je torej tisto, kar sem faraonu že rekel: Pravi Bog je dal faraonu videti, kaj namerava storiti.+ 29  Prihaja sedem let, ko bo po vsej egiptovski deželi veliko obilje. 30  Za njimi pa pride sedem let lakote in vse obilje egiptovske dežele bo pozabljeno. Lakota bo deželo izčrpala.+ 31  Obilje, ki je nekoč vladalo v deželi, bo pozabljeno, saj bo lakota, ki bo prišla zatem, res zelo huda. 32  To, da so se faraonu sanje ponovile, pa pomeni, da se je pravi Bog glede tega trdno odločil+ in da bo pravi Bog to tudi zelo kmalu uresničil.+ 33  Faraon naj torej zdaj poišče preudarnega in modrega moža ter ga postavi nad egiptovsko deželo.+ 34  Poleg tega naj faraon nad deželo postavi nadzornike+ ter naj po egiptovski deželi v sedmih letih obilja pobira petino.+ 35  Oni pa naj zberejo ves živež teh dobrih let, ki pridejo. Kopičijo naj žito pod faraonovo roko za živež v mestih ter ga shranijo.+ 36  In ta živež bo za deželo zaloga za sedem let lakote, do katere bo prišlo v egiptovski deželi,+ da ne bo dežela zaradi lakote iztrebljena.«+ 37  Faraonu in vsem njegovim služabnikom so bile te besede pogodu.+ 38  Zato je faraon svojim služabnikom rekel: »Mar lahko najdemo moža, kakor je ta, v katerem je Božji duh?«+ 39  Jožefu pa je rekel: »Ker ti je Bog dal, da veš vse to,+ ni nikogar, ki bi bil tako preudaren in moder, kakor si ti.+ 40  Ti sam boš upravljal moj dvor+ in vse moje ljudstvo te bo brezpogojno ubogalo.+ Samo za ta prestol bom večji od tebe.«+ 41  Faraon je Jožefu še rekel: »Glej, postavljam te nad vso egiptovsko deželo.«+ 42  Tedaj je faraon s svoje roke snel pečatni prstan+ in ga nadel Jožefu na roko. Oblekel ga je v oblačila iz kakovostnega platna in mu okoli vratu nadel zlato verižico.+ 43  Zatem ga je dal peljati na svojem drugem častnem vozu,+ pred njim pa so vzklikali: »Avrék*Tako ga je postavil nad vso egiptovsko deželo. 44  Faraon je Jožefu še rekel: »Jaz sem faraon, toda brez tvojega dovoljenja nihče v vsej egiptovski deželi ne bo smel dvigniti ne roke ne noge.«+ 45  Faraon je nato Jožefa poimenoval Zafenát Panéah* in mu dal za ženo Asenáto,+ hči Potifêra, svečenika v Onu.+ Potem je Jožef odšel po egiptovski deželi.+ 46  Jožef je bil star trideset let,+ ko je stopil pred faraona, egiptovskega kralja. Nato pa je odšel izpred faraona in prepotoval vso egiptovsko deželo. 47  V sedmih letih obilja je zemlja bogato rodila.+ 48  In v teh sedmih letih, ki so nastopila v egiptovski deželi, je zbiral živež in ga spravljal po mestih.+ V vsako mesto je spravil to, kar so pridelali na okoliških poljih.+ 49  Jožef je zbiral žito v zelo velikih količinah,+ da ga je bilo kakor morskega peska, tako da so ga nehali meriti, saj ga ni bilo več mogoče izmeriti.+ 50  Preden pa je nastopilo leto lakote, je Asenáta, hči Potifêra, svečenika v Onu, Jožefu rodila dva sinova.+ 51  Jožef je prvorojencu dal ime Manáse*,+ ker mu je, kot je sam rekel, »Bog dal pozabiti vse tegobe in vso očetovo hišo«.+ 52  Drugemu pa je dal ime Éfraim*,+ ker ga je, kot je sam rekel, »Bog naredil rodovitnega v deželi nesreče«.+ 53  Potem pa se je sedem let, v katerih je v egiptovski deželi vladalo obilje, končalo+ 54  in prišlo je sedem let lakote, tako kakor je rekel Jožef.+ Lakota je nastopila v vseh deželah, v egiptovski deželi pa so povsod imeli kruha.+ 55  Nazadnje je lakoto občutila tudi vsa egiptovska dežela, in ljudstvo je začelo faraona rotiti za kruh.+ Tedaj je faraon vsem Egipčanom dejal: »Pojdite k Jožefu in storite vse, kar vam bo rekel!«+ 56  Lakota je zavladala po vsej zemlji.+ Tedaj je Jožef odprl vse žitnice, ki so jih imeli, in prodajal Egipčanom,+ saj je lakota egiptovsko deželo hudo stiskala. 57  Poleg tega so v Egipt k Jožefu prihajali kupovat ljudje z vsega sveta, lakota je namreč hudo stiskala vso zemljo.+

Opombe

Dobesedno »on«.
Točen pomen tega izraza, prečrkovanega iz egipčanskega jezika v hebrejščino, doslej še ni določen.
»Zafenát Panéah« verjetno v hebrejščini pomeni »razodevalec skritih stvari«.
»Manáse« pomeni »tisti, ki dá, da pozabiš«.
»Éfraim« pomeni »tisti, ki dvojno obrodi«.