Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Mojzesova 33:1–20

33  Čez čas je Jakob povzdignil oči in zagledal Ezava, da prihaja, in z njim štiristo mož.+ Zato je otroke razdelil in jih postavil k Leji, Raheli in deklama.+  Dekli in njune otroke je postavil spredaj,+ za njimi Lejo in njene otroke,+ zadaj pa Rahelo z Jožefom.+  Sam pa je šel pred njimi in se sedemkrat priklonil do tal, preden se je približal svojemu bratu.+  Ezav mu je stekel naproti,+ ga objel+ in se ga oklenil okrog vratu. Poljubil ga je in oba sta planila v jok.  Nato je povzdignil oči ter videl ženske in otroke. Vprašal je: »Kdo so ti, ki so s teboj?« On pa je odgovoril: »Otroci, ki jih je Bog naklonil tvojemu služabniku.«+  Tedaj sta pristopili dekli s svojimi otroki in se priklonili,  pristopili so tudi Leja in njeni otroci ter se priklonili, zatem pa sta pristopila še Jožef in Rahela ter se priklonila.+  Vprašal je: »Čemú si poslal vso tisto karavano, ki sem jo srečal?«+ Odgovoril mu je: »Da bi si pridobil naklonjenost svojega gospoda.«+  Nato je Ezav rekel: »Vsega imam v obilju, moj brat.+ Kar je tvoje, naj ostane tvoje.« 10  Toda Jakob je odvrnil: »Nikar, prosim. Če sem si pridobil tvojo naklonjenost,+ potem vzemi darilo iz moje roke. Ko sem namreč videl tvoje obličje, je bilo, kakor bi videl Božje obličje, ker si me z veseljem sprejel.+ 11  Vzemi, prosim, darilo, ki so ti ga pripeljali in s katerim te želim blagosloviti.+ Bog mi je bil namreč naklonjen in vsega imam zadosti.«+ In še naprej ga je nagovarjal, tako da je vzel.+ 12  Potem je Ezav rekel: »Pojdiva naprej in naj grem jaz pred teboj.« 13  On pa mu je odvrnil: »Moj gospod ve, da so otroci šibkejši. Skrbeti pa moram tudi za doječe ovce in krave,+ in če bi jih samo en dan prehitro gnali, bi poginila vsa čreda.+ 14  Prosim, naj gre moj gospod pred svojim služabnikom, jaz pa bom počasi nadaljeval pot, glede na to, koliko bo zmogla živina,+ ki je pred menoj, in koliko bodo zmogli otroci,+ dokler ne pridem k svojemu gospodu v Seír.«+ 15  Tedaj mu je Ezav rekel: »Dovoli mi, prosim, da pustim pri tebi nekaj svojih ljudi.« On pa je dejal: »Saj ni treba. Samo da si pridobim naklonjenost svojega gospoda.«+ 16  Tako se je Ezav tistega dne vrnil po svoji poti v Seír. 17  Jakob pa je šel naprej v Sukót+ in si tam zgradil hišo, živini pa je naredil staje.+ Zato je tisti kraj poimenoval Sukót*. 18  Čez čas je Jakob na svoji poti iz Padán Aráma+ živ in zdrav dospel do mesta Síhema,+ ki je v kánaanski deželi,+ in se pred mestom utaboril. 19  Zatem je iz roke sinov Hamórja, Síhemovega očeta, za sto kesit* kupil kos polja in si tam razpel šotor.+ 20  Tam je tudi postavil oltar in ga poimenoval »Bog, Izraelov Bog«.+

Opombe

»Sukót« pomeni »kolibe; pokrite staje«.
»Kesita« je denarna enota, katere vrednost ni znana.