Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu

SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Mojzesova 25:1–34

25  Abraham pa si je spet vzel ženo. Ime ji je bilo Ketúra.+  Rodila mu je Zimrána, Jokšána, Medána, Madijána,+ Jišbáka in Šúaha.+  Jokšánu sta se rodila Sába+ in Dedán.+ Dedánovi sinovi so bili Ašuríti, Letušéjci in Leuméjci.  Madijánovi sinovi pa so bili Efá,+ Éfer, Hénoh, Abidá in Eldaá.+ Vsi ti so bili Ketúrini sinovi.  Abraham je vse svoje imetje izročil Izaku.+  Sinovom, ki jih je imel s stranskima ženama*, pa je Abraham dal darila+ in jih, še v času svojega življenja, poslal stran od svojega sina Izaka,+ proti vzhodu, v Vzhodno deželo.+  Število let Abrahamovega življenja pa je bilo sto petinsedemdeset let.  Abraham je izdihnil in umrl v visoki starosti, star in zadovoljen, in je bil pridružen svojim praočetom.+  Njegova sinova Izak in Izmael sta ga pokopala v mahpélski votlini na polju Efróna, sina Hetéjca Zóharja, nasproti Mámreju,+ 10  na polju, ki ga je Abraham kupil od Hetovih sinov. Tam sta torej pokopana Abraham in njegova žena Sara.+ 11  Po Abrahamovi smrti je Bog blagoslavljal njegovega sina Izaka.+ Izak je prebival blizu Beêr Laháj Roíja.+ 12  To pa je zapis o Abrahamovem sinu Izmaelu,+ ki ga je Abrahamu rodila Egipčanka Hagára, Sarina dekla.+ 13  Imena Izmaelovih sinov, od katerih izvirajo njihove družine, so: Izmaelov prvorojenec Nebajót,+ za njim pa Kedár,+ Adbeél, Mibsám,+ 14  Mišmá, Dumá, Masá, 15  Hadád,+ Temá,+ Jetúr, Nafíš in Kédma.+ 16  To so Izmaelovi sinovi in to so njihova imena po njihovih naselbinah in taborih:+ dvanajst knezov po svojih plemenih.+ 17  Izmaelovega življenja pa je bilo sto sedemintrideset let. Izdihnil je in umrl ter je bil pridružen svojim praočetom.+ 18  Njegovi potomci so taborili od Havíle+ blizu Šura,+ ki leži pred Egiptom, pa vse do Asirije. Naselili so se v bližini vseh svojih bratov.+ 19  To so dogodki iz življenja Abrahamovega sina Izaka.+ Abrahamu se je rodil Izak. 20  Ko je bil Izak star štirideset let, je vzel za ženo Rebeko, hčer Sirca*+ Betuéla+ iz Padán Aráma*, sestro Sirca Labana. 21  Izak pa je Jehova goreče prosil posebej za svojo ženo,+ ker je bila neplodna.+ Jehova je njegove prošnje uslišal,+ in njegova žena Rebeka je zanosila. 22  Sinova v njej sta se začela ruvati,+ tako da je rekla: »Če je tako, čemu sploh živim?« In šla je povprašat za nasvet Jehova.+ 23  Jehova ji je dejal: »Dva naroda sta v tvojem telesu+ in dve ljudstvi bosta prišli iz tebe.+ Eno ljudstvo bo močnejše od drugega,+ in starejši bo služil mlajšemu.«+ 24  Prišel je torej čas, da rodi, in glej, v njenem telesu sta bila dvojčka.+ 25  Prvi je prišel ven cel rdeč, ves poraščen, kakor da bi imel na sebi kožuh.+ Zato so ga imenovali Ezav*.+ 26  Nato je prišel ven njegov brat, ki je z roko držal Ezava za peto,+ zato so mu dali ime Jakob*.+ Izak pa je bil star šestdeset let, ko je Rebeka rodila. 27  Dečka sta odrasla. Ezav je postal vešč lovec,+ človek, ki se je zadrževal na polju,* Jakob pa je bil brezgrajen človek+ in je prebival v šotorih.+ 28  Izak je imel rajši Ezava, ker mu je prinašal divjačino, Rebeka pa je imela rajši Jakoba.+ 29  Nekega dne, ko je Jakob kuhal lečno enolončnico, je Ezav utrujen prišel s polja. 30  In Ezav je Jakobu rekel: »Daj mi hitro, prosim, da pojem malo tega rdečega, te rdeče jedi, ker sem utrujen!« Zato je dobil ime Edóm*.+ 31  Jakob pa mu je dejal: »Najprej mi prodaj pravico, ki jo imaš kot prvorojenec!«+ 32  Ezav mu je odvrnil: »Vidiš, da umiram, kaj mi bo prvorojenstvo?« 33  Jakob je še rekel: »Najprej mi prisezi!«+ Prisegel je torej Jakobu in mu prodal pravico, ki jo je imel kot prvorojenec.+ 34  Nato je Jakob dal Ezavu kruha in lečne enolončnice, in ta je jedel in pil.+ Potem je vstal in odšel. Tako je Ezav zaničeval prvorojenstvo.+

Opombe

Glej opombo k 1Mz 22:24.
Dobesedno »Aramejca«.
»Padán Arám« pomeni »ravnina Arám (Sirija)« in je predel Mezopotamije.
»Ezav« pomeni »poraščen«.
»Jakob« pomeni »tisti, ki drži za peto; tisti, ki izpodriva«.
Ali »divjak«.
»Edóm« pomeni »rdeč«.