Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. Mojzesova 18:1–33

18  Zatem se mu je Jehova prikazal+ pri velikih drevesih v Mámreju,+ ko je v največji dnevni vročini sedel pred vhodom šotora.+  Povzdignil je oči+ in nekoliko stran od sebe videl tri može. Ko jih je zagledal, jim je od vhoda šotora stekel naproti in se priklonil do tal.+  Nato je dejal: »Jehova, če sem si pridobil tvojo naklonjenost, prosim, nikar ne pojdi mimo svojega služabnika.+  Naj prinesejo malo vode, prosim, in vam umijejo noge.+ Potem se odpočijte pod drevesom.+  Dovolite mi, da grem po kos kruha, da si okrepčate srce,+ potem pa lahko greste naprej. Saj ste zato tudi prišli k svojemu služabniku.« In odvrnili so: »Dobro. Stori, kakor si rekel.«  Abraham je torej odhitel k Sari v šotor in ji rekel: »Hitro! Vzemi tri see* fine moke, zamesi testo in speci hlebce.«+  Zatem je Abraham tekel k čredi. Vzel je mladega in lepega bika ter ga dal služabniku, da ga je hitro pripravil.+  Nato je vzel masla in mleka ter mladega bika, ki ga je dal pripraviti, in vse to položil prednje.+ Medtem ko so jedli, je on stal poleg njih pod drevesom.+  Vprašali so ga: »Kje je tvoja žena Sara?«+ Odgovoril je: »Tukaj je, v šotoru!«+ 10  Eden izmed njih je nato rekel: »Naslednje leto ob tem času se bom vrnil in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.«+ Sara pa je poslušala pri vhodu v šotor, ki je bil za njegovim hrbtom. 11  Abraham in Sara sta bila stara, že precej v letih,+ in Sara ni imela več menstruacije.+ 12  Zato se je zasmejala sama pri sebi in si rekla:+ »Zdaj ko sem se postarala in je tudi moj gospod star, naj imam veselje?«+ 13  Tedaj je Jehova Abrahamu dejal: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: ‚Ali bom res rodila, zdaj ko sem se postarala?‘+ 14  Ali je Jehovu kaj nemogoče?+ Ob določenem času se bom vrnil k tebi, naslednje leto ob tem času, in Sara bo imela sina.« 15  Sara pa je začela tajiti: »Nisem se smejala!« Bala se je namreč. Toda on je dejal: »Pač, smejala si se.«+ 16  Nato so se možje odpravili in gledali tja dol proti Sódomi,+ Abraham pa je šel z njimi, da bi jih pospremil.+ 17  In Jehova je rekel: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kaj bom storil?+ 18  Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogočen narod in po njem bodo blagoslovljeni* vsi narodi na zemlji.+ 19  Z njim sem se namreč spoznal zato, da bo zapovedal svojim sinovom in vsem svojim potomcem, naj hodijo po Jehovovi poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico.+ Tako bom jaz, Jehova, zagotovo izpolnil Abrahamu to, kar sem zanj govoril.«+ 20  Zatem je Jehova rekel: »Pritoževanje zoper Sódomo in Gomóro+ je res glasno in njun greh je zelo velik.+ 21  Odločil sem se stopiti dol, da bom videl, ali res počnejo vse to, kar se sliši iz pritožb, ki so prišle do mene. Sam se želim prepričati o tem.«+ 22  Tedaj sta se moža obrnila in se odpravila proti Sódomi. Jehova+ pa je še vedno stal pred Abrahamom.+ 23  Abraham je pristopil in vprašal: »Ali boš res pokončal pravične skupaj s hudobnimi?+ 24  Kaj, če je v mestu petdeset pravičnih? Ali ga boš pokončal? Ali ne boš prizanesel kraju zaradi teh petdesetih, ki so v njem?+ 25  Ti ne bi nikoli tako ravnal, da bi usmrtil pravičnega skupaj s hudobnim, da bi se pravičnemu godilo enako kakor hudobnemu!+ Ti ne bi nikoli tako ravnal.+ Ali ne bo Sodnik vse zemlje storil to, kar je prav?«+ 26  Jehova pa je odvrnil: »Če bom v Sódomi našel petdeset pravičnih, bom zaradi njih prizanesel vsemu kraju.«+ 27  Toda Abraham je nadaljeval: »Jaz, ki sem prah in pepel,+ si dovoljujem govoriti z Jehovom. 28  Kaj, če jih petdesetim pravičnim manjka pet? Ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?« Bog pa je odgovoril: »Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset.«+ 29  Toda Abraham je zopet spregovoril: »Kaj, če se jih tam najde štirideset?« In Bog je odvrnil: »Ne bom tega storil zaradi teh štiridesetih.« 30  Abraham pa je nadaljeval: »Naj se Jehova, prosim, nikar ne razjezi,+ ampak naj mi dovoli še nekaj reči:+ Kaj, če se jih tam najde trideset?« In Bog je odvrnil: »Ne bom tega storil, če jih bom tam našel trideset.« 31  Toda Abraham je še rekel: »Dovoljujem si govoriti z Jehovom:+ Kaj, če se jih tam najde dvajset?« In Bog je odvrnil: »Ne bom ga uničil zaradi teh dvajsetih.«+ 32  Nazadnje je dejal: »Naj se Jehova, prosim, nikar ne razjezi,+ ampak naj mi dovoli, da govorim samo še tokrat:+ Kaj, če se jih tam najde deset?« In Bog je odvrnil: »Ne bom ga uničil zaradi teh desetih.«+ 33  Zatem je Jehova+ nehal govoriti z Abrahamom in odšel. Abraham pa se je vrnil domov.

Opombe

»Sea« je hebrejska merska enota. Glej Dodatek 16.
Glej opombo k 1Mz 12:3.