Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Sveto pismo na spletu | SVETO PISMO – PREVOD NOVI SVET

1. kraljev 21:1–29

21  Potem pa se je zgodilo naslednje: Jezreélec Nabót je imel vinograd v Jezreélu,+ poleg palače Ahába, kralja v Samaríji.  In Aháb je rekel Nabótu: »Daj+ mi svoj vinograd,+ da ga bom imel za zelenjavni vrt,+ ker je blizu moje hiše, in jaz ti bom v zameno dal boljši vinograd. Lahko pa ti ga plačam tudi z denarjem, če ti je to ljubše.«+  Toda Nabót je Ahábu odvrnil: »Ne morem si zamisliti,+ da bi ti dal dedno posest svojih praočetov!+ To ne bi bilo prav v Jehovovih očeh!«+  Tako se je Aháb vrnil domov slabe volje in potrt zaradi besed Jezreélca Nabóta, ki mu je rekel: »Ne bom ti dal dedne posesti svojih praočetov.« Legel je na svojo posteljo, obrnil svoj obraz vstran+ in ni hotel jesti.  Tedaj je k njemu prišla njegova žena Jezabéla+ in ga vprašala: »Zakaj si žalosten+ in nočeš jesti?«  On pa ji je odvrnil: »Zato, ker sem govoril z Jezreélcem Nabótom in mu rekel: ‚Daj mi svoj vinograd za denar. Lahko pa ti dam v zameno kak drug vinograd, če ti je to ljubše.‘ Toda on mi je rekel: ‚Ne bom ti dal svojega vinograda.‘«+  Njegova žena Jezabéla pa mu je rekla: »Mar nisi zdaj ti kralj nad Izraelom?+ Vstani, jej in naj bo tvoje srce dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezreélca Nabóta.«+  Nato je napisala pisma+ v Ahábovem imenu in jih zapečatila z njegovim pečatom.+ Pisma je poslala starešinam+ in dostojanstvenikom, ki so prebivali v istem mestu kakor Nabót.  V pismih pa je napisala:+ »Razglasite post in posadite Nabóta na čelo ljudstva. 10  In njemu nasproti posadite dva moža,+ ničvredneža,+ da bosta pričala proti njemu+ z besedami: ‚Preklel si Boga in kralja!‘+ Nato ga odpeljite ven in ga kamenjajte do smrti.«+ 11  Tako so prebivalci njegovega mesta, starešine in dostojanstveniki, ki so prebivali v njegovem mestu, storili, kakor jim je naročila Jezabéla, tako kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala.+ 12  Razglasili so post+ in posadili Nabóta na čelo ljudstva. 13  Zatem sta prišla dva moža, ničvredneža, in se usedla njemu nasproti. In ta ničvredneža sta pred ljudstvom pričala proti Nabótu z besedami: »Nabót je preklel Boga in kralja!«+ Nato so ga odpeljali iz mesta in ga kamenjali do smrti.+ 14  Tedaj so Jezabéli sporočili: »Nabót je bil kamenjan in je umrl.«+ 15  Brž ko je Jezabéla slišala, da je bil Nabót kamenjan in je umrl, je rekla Ahábu: »Vstani in si vzemi v last vinograd Jezreélca Nabóta,+ ki ti ga ni hotel dati za denar, kajti Nabót ni več živ, ampak je mrtev.« 16  In ko je Aháb slišal, da je Nabót mrtev, je vstal in odšel v vinograd Jezreélca Nabóta, da bi si ga prilastil.+ 17  Tedaj je Tišbéjcu Eliju+ prišla Jehovova beseda:+ 18  »Vstani in pojdi naproti Izraelovemu kralju Ahábu, ki je v Samaríji.+ Glej, v Nabótovem vinogradu je, kamor je šel, da bi si ga prilastil. 19  In mu reci: ‚Jehova govori takole: »Ali si zagrešil umor+ in si prilastil posest?«‘+ Reci mu še: ‚Jehova govori takole: »Tam,+ kjer so psi lizali Nabótovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri.«‘«+ 20  In Aháb je rekel Eliju: »Ali si me našel, moj sovražnik?«+ Ta pa mu je odvrnil: »Našel sem te. ‚Ker si se prodal, da bi delal to, kar je slabo v Jehovovih očeh,+ 21  bom nadte privedel nesrečo.+ Pometel bom s teboj+ in iz Ahábove hiše iztrebil vse moške*,+ tudi najmanjšega in ničvrednega v Izraelu. 22  S tvojo hišo bom storil kakor s hišo Nebátovega sina Jeroboáma+ in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája+ zaradi žalitev, s katerimi si me žalil, in ker si navedel Izraela na greh.‘+ 23  O Jezabéli pa je Jehova rekel: ‚Psi bodo požrli Jezabélo na jezreélskem polju!+ 24  Tistega iz Ahábove hiše, ki bo umrl v mestu, bodo požrli psi in tistega, ki bo umrl na polju, bodo pojedle ptice neba.+ 25  Nikoli se ni nihče prodal kakor Aháb,+ da bi delal to, kar je slabo v Jehovovih očeh, k čemur ga je navajala+ njegova žena Jezabéla.+ 26  Ravnal je zelo ostudno, ko je šel za gnusnimi* maliki,+ tako kakor so to delali vsi Amoréjci, ki jih je Jehova pregnal izpred Izraelovih sinov.‘«+ 27  Ko je Aháb slišal te besede, si je raztrgal oblačila in si na telo nadel raševino.+ Postil se je, spal v raševini in hodil okrog ves potrt.+ 28  Tedaj je Tišbéjcu Eliju prišla Jehovova beseda: 29  »Ali si videl, kako se je Aháb ponižal pred menoj?+ Ker se je ponižal pred menoj, ne bom privedel nesreče v njegovih dneh.+ Nesrečo bom na njegovo hišo privedel v dneh njegovega sina.«+

Opombe

Dobesedno »tiste, ki urinirajo ob zid«.
V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.