Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP FEBRUAR 2015

 BIBLIJA SPREMINJA ŽIVLJENJA

Svetopisemski jasni in logični odgovori so name naredili vtis

Svetopisemski jasni in logični odgovori so name naredili vtis
  • LETO ROJSTVA: 1948

  • DRŽAVA ROJSTVA: MADŽARSKA

  • PRETEKLOST: HREPENEL PO ODGOVORIH NA POMEMBNA ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ:

Rodil sem se na Madžarskem v Szekesfehervarju, mestu z bogato zgodovino, ki sega več kot tisoč let nazaj v preteklost. Žal pa se še vedno spominjam grdih sledi opustošenja, ki ga je za seboj pustila druga svetovna vojna.

V zgodnjem otroštvu sta me vzgajala stara starša. Rad se ju spominjam, še posebej babice Elisabeth. Vsadila mi je močno vero v Boga. Od svojega tretjega leta sem vsak večer z njo ponavljal molitev očenaš. Toda šele v svojih poznih dvajsetih letih sem razumel pomen te molitve.

V mojih zgodnjih letih sta zame skrbela babica in dedek, ker sta starša delala dan in noč. Trudila sta se namreč prihraniti dovolj denarja za nakup primernega doma. Vseeno pa se je vsako drugo soboto celotna družina zbrala k obroku. Teh trenutkov, ko smo bili vsi skupaj, sem se zelo veselil.

Leta 1958 so se staršem sanje uresničile. Prihranila sta dovolj denarja in kupila hišo za nas tri. Končno sem lahko živel s starši – bil sem ves iz sebe od navdušenja! Toda šest mesecev kasneje je bilo te sreče naenkrat konec. Oče je umrl za rakom.

Bil sem zelo potrt. Spomnim se, da sem molil: »Bog, rotil sem te, da rešiš očija. Potrebujem ga. Zakaj nisi uslišal mojih molitev?« Obupno sem si želel izvedeti, kje je moj oče. Spraševal sem se: »Ali je šel v nebesa? Ali pa je za vedno nehal obstajati?« Zavidal sem drugim otrokom, ki so še vedno imeli očeta.

Mnogo let sem skoraj vsak dan hodil na pokopališče. Pokleknil sem k očetovemu grobu in molil: »Bog, prosim te, rad bi vedel, kje je moj oči.« Molil sem tudi za pomoč, da bi razumel, kaj je smisel življenja.

Pri 13 letih sem se odločil, da se bom naučil nemščino. Menil sem, da bom v obširni in bogati nemški književnosti morda našel odgovore na svoja vprašanja. Leta 1967 sem šolanje nadaljeval v mestu Jena, ki je bilo takrat del Vzhodne  Nemčije. Vneto sem bral knjige nemških filozofov, še zlasti tistih, ki so pisali o smislu človeškega obstoja. Čeprav sem našel nekaj zanimivih misli, pa z nobeno od njih nisem bil povsem zadovoljen. Še naprej sem molil za odgovore.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE:

Leta 1970 sem se vrnil na Madžarsko in tam spoznal svojo bodočo ženo Rose. V tistem času je bila Madžarska pod komunistično oblastjo. Kmalu po poroki sva z Rose pobegnila v Avstrijo. Najin cilj je bil, da se navsezadnje preseliva v Sydney v Avstraliji, kjer je živel moj stric.

V Avstriji sem hitro našel zaposlitev. Nekega dne mi je sodelavec rekel, da lahko odgovore na vsa moja vprašanja najdem v Svetem pismu. Dal mi je nekaj knjig, ki so razpravljale o svetopisemskih temah. Navdušeno sem jih prebral in želel sem izvedeti še več. Zato sem pisal Jehovovim pričam, izdajateljem teh knjig, in zaprosil za več literature.

Na dan, ko sva imela z Rose prvo obletnico poroke, naju je obiskal mlad avstrijski Pričevalec. Prinesel je literaturo, za katero sem prosil, in mi ponudil svetopisemski tečaj. Ponudbo sem sprejel. Želel sem čim več spoznati, zato sva preučevala dvakrat na teden. Preučevanje je vsakič trajalo približno štiri ure!

Zelo sem bil navdušen nad tem, kar so me Priče poučili iz Svetega pisma. Ko so mi v mojem madžarskem izvodu Svetega pisma pokazali Božje ime, nisem mogel verjeti svojim očem. V vseh 27 letih, kar sem obiskoval cerkev, nisem niti enkrat slišal, da bi kdo omenil Božje ime. Svetopisemski jasni in logični odgovori na moja vprašanja so name naredili vtis. Na primer, spoznal sem, da se mrtvi ničesar ne zavedajo, kakor če bi globoko spali. (Pridigar 9:5, 10; Janez 11:11–15) Spoznal sem tudi, da Sveto pismo obljublja novi svet, kjer »smrti ne bo več«. (Razodetje 21:3, 4) Upam, da bom spet videl svojega očeta, saj bodo v tem novem svetu tisti, ki so umrli, oživeli. (Apostolska dela 24:15)

Rose se mi je z vsem srcem pridružila pri preučevanju Svetega pisma. Hitro sva napredovala, tako da sva preučevalni pripomoček preučila v samo dveh mesecih! Redna sva bila na vsakem shodu, ki so ga imeli Priče v kraljestveni dvorani. Na naju so naredile močan vtis ljubezen, pripravljenost pomagati in enotnost med Jehovovimi pričami. (Janez 13:34, 35)

Leta 1976 sva z Rose dobila dovoljenje za vstop v Avstralijo. Tam sva nemudoma poiskala Jehovove priče. Z njimi sva se takoj počutila kakor doma. Leta 1978 sva tudi midva postala Jehovovi priči.

KAKO MI JE TO KORISTILO:

Končno sem našel odgovore na vprašanja, ki so me tako dolgo mučila. S tem da sem se zbližal z Bogom Jehovom, sem tudi našel najboljšega očeta, kar si jih lahko zamislimo. (Jakob 4:8) Poleg tega mi zelo veliko pomeni upanje, da bom v prihajajočem novem svetu ponovno videl svojega biološkega očeta. (Janez 5:28, 29)

Leta 1989 sva se z Rose odločila vrniti na Madžarsko, tako da bi se lahko o svojem verovanju pogovarjala s prijatelji in družinskimi člani, pa tudi z drugimi, s katerimi bi prišla v stik. V čast si štejeva, da sva lahko o Svetem pismu poučevala na stotine ljudi. Od teh se nama je pri služenju Jehovu pridružilo več kot 70 posameznikov, tudi moja draga mama.

Sedemnajst let sem molil, da bi dobil odgovore na svoja vprašanja. Od tega je minilo že 39 let in še vedno molim, toda sedaj lahko rečem: »Hvala, dragi nebeški Oče, da si odgovoril na molitve iz mojega otroštva.«

Spoznajte več

Resnično upanje za vaše ljubljene, ki so umrli

Ali vam je umrl kdo od ljubljenih? Ali je mogoče, da bi ga znova videli? Preberite, kaj Sveto pismo uči glede vstajenja mrtvih.

Ali je vaše življenje res lahko smiselno?

Še zlasti takrat, ko se srečujemo s težavami ali bolečino, moramo nujno vedeti, ali je življenje res lahko smiselno.

Kaj se dogaja v kraljestveni dvorani?

Pokukajte vanjo, da boste videli na lastne oči.