Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp  |  december 2014

Timgad – pokopano mesto odkriva svoje skrivnosti

Timgad – pokopano mesto odkriva svoje skrivnosti

NEUSTRAŠEN raziskovalec ni mogel verjeti svojim očem. Zrl je v rimski slavolok, ki se je deloma zakopan dvigoval iz peska alžirske puščave. Ko je Škot James Bruce leta 1765 odkril ta slavolok, se ni zavedal, da pravzaprav stoji nad ruševinami največje rimske naselbine, ki so jo kdaj zgradili v severni Afriki. Stal je nad staroveškim mestom Thamugadi, ki se danes imenuje Timgad.

Dobro stoletje kasneje, leta 1881, so francoski arheologi začeli odkopavati Timgadove dobro ohranjene ostanke. Sklenili so, da so njegovi prebivalci kljub pustemu in neprijaznemu okolju živeli zelo udobno in razkošno. Toda zakaj so Rimljani zgradili cvetočo kolonijo v takšnem okolju? Kaj se lahko naučimo od tega staroveškega mesta in njegovih prebivalcev?

PRIKRIT POLITIČEN NAMEN

Ko so Rimljani v prvem stoletju pr. n. št. razširili svojo oblast čez severno Afriko, so se morali spoprijeti s silovitim nasprotovanjem nekaterih nomadskih plemen. Kako je Rimljanom uspelo skleniti mir z domačini? Vojaki iz tretje Avgustove legije so v prostranem gorskem področju današnje severne Alžirije najprej zgradili številne utrjene tabore in stražarska mesta. Kasneje so zgradili mesto Timgad, toda za povsem drugačen namen.

Uradno so Rimljani ustanovili Timgad za upokojene veterane. V resnici pa so mesto zgradili z namenom, da bi oslabili nasprotovanje domačih plemen. Njihov načrt je bil uspešen. Udobno življenje v Timgadu je kmalu postalo zelo privlačno za domačine, ki so prihajali v mesto prodajat svoje izdelke. Veliko domorodcev si je želelo, da bi bili sprejeti v mesto, toda v Timgadu so lahko prebivali samo rimski državljani. Zato so se ti domorodci rade volje za 25 let pridružili rimski legiji, da bi zase in za svoje sinove pridobili rimsko državljanstvo.

Nekateri Afričani pa se niso zadovoljili zgolj s tem, da so si pridobili rimsko državljanstvo. V Timgadu in drugih kolonialnih mestih so celo dosegli ugledne položaje. Rimljani so bili s svojim premetenim načrtom, da domačini prevzamejo njihov način življenja, zelo uspešni. Samo polovico stoletja za tem, ko so mesto ustanovili, je bil Timgad večinoma naseljen s severnimi Afričani.

KAKO JE RIM PREMAMIL SRCA LJUDI

Trg z elegantnimi stebri in prostorom za stojnice

Kako je Rimljanom uspelo tako hitro premamiti srca domačinov? Med drugim tako, da so  med državljani poudarjali enakost – načelo, katero je učil rimski državnik Cicero. Zemljo so enako razdelili med rimske veterane in državljane afriškega porekla. Mesto je bilo skrbno oblikovano. Hiše so bile grajene v skupinah. Razporejene so bile v kvadrate, ki so merili 20 krat 20 metrov in so bili med seboj ločeni z ozkimi ulicami. Takšna enakovredna in urejena ureditev mesta je bila za prebivalce nedvomno zelo privlačna.

Prebivalci Timgada so se, podobno kot je bilo to običajno v mnogih rimskih mestih, lahko ob tržnih dnevih srečevali na rimskem forumu in tam slišali najnovejše novice ali pa igrali igre. Domačini z bližnjega pustega gorovja so si gotovo lahko predstavljali, kako se ob vročem dnevu sprehajajo pod senčnatimi stebrišči ali pa se ob zvoku žuboreče vode sproščajo v enem izmed mnogih brezplačnih javnih kopališč. Verjetno so si zamišljali, kako sedijo okoli osvežujočih vodnjakov in klepetajo s prijatelji. Vse to jim je bilo videti kot lepe sanje.

Nagrobna plošča s trojico bogov na vrhu

Da je Rim lahko premamil srca ljudi, pa gre zasluga tudi gledališču na prostem. Imelo je 3500 sedežev, tako da je lahko gostilo živahne množice iz Timgada in okoliških mest. Na odru so igralci seznanili občinstvo z rimsko opolzko zabavo, saj so bile igre pogosto obarvane z nemoralo ali nasiljem.

Pri vsem pa je imela svoj del tudi rimska religija. Stene in tla kopališč so bila bogato okrašena z barvitimi mozaiki, ki so upodabljali prizore iz poganske mitologije. Ker je bilo kopanje pomemben del vsakdanjega življenja, so prebivalci postopoma spoznali rimske bogove in religijo. Poskus, da bi se Afričani zlili z rimsko kulturo, je bil zelo uspešen. O tem pričajo nagrobne plošče, ki so jih pogosto okrasili s trojicami tako krajevnih kot rimskih božanstev.

ČUDOVITO MESTO UTONE V POZABO

Potem ko je cesar Trajan leta 100 n. št. ustanovil mesto, so Rimljani začeli po vsej severni Afriki spodbujati pridelavo žita, olivnega olja in vina. Področje je kmalu postalo glavni vir teh dobrin, s katerimi so oskrbovali rimski imperij. Timgad je podobno kot druga kolonialna mesta pod rimsko oblastjo lepo uspeval. Sčasoma se je njegovo prebivalstvo povečalo in tako se je mesto razširilo daleč čez stene svojega utrjenega obzidja.

Mestnim prebivalcem in posestnikom je trgovanje z Rimom prinašalo velik dobiček, domači kmetje pa so od tega imeli le malo koristi. V tretjem stoletju n. št. so socialne krivice in pretirani davki sprožili upore malih kmetov. Nekateri med njimi, ki so privzeli katoliško vero, so se pridružili donatistom. Donatisti so bili skupina tako imenovanih kristjanov, ki so se postavili po robu pokvarjenosti znotraj katoliške cerkve. (Glej okvir » Donatisti – niso se izkazali za ‚čisto cerkev‘«.)

Po stoletjih verskih nesoglasij, državljanskih vojn in barbarskih vdorov je rimska civilizacija zgubila svoj vpliv nad severno Afriko. V šestem  stoletju n. št. so krajevna arabska plemena požgala Timgad do tal in mesto je navsezadnje utonilo v pozabo za več kot tisoč let.

»TO JE ŽIVLJENJE!«

Latinski napis na forumu: »Lov, kópanje, igranje, smejanje – to je življenje!«

Arheologom, ki so izkopavali Timgadove ruševine, je latinski napis, ki so ga našli na forumu, privabil nasmešek na obraz. Napis se glasi: »Lov, kópanje, igranje, smejanje – to je življenje!« Po besedah nekega francoskega zgodovinarja ta napis »odseva filozofijo, ki ji morda manjka ambicioznosti, vendar je za nekatere nedvomno skrivnost modrosti«.

Pravzaprav so si Rimljani kar nekaj časa prizadevali za takšno življenje. Kristjan iz prvega stoletja, apostol Pavel, je omenil ljudi, katerih življenjska filozofija je bila »Jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli«. Rimljani so bili sicer verni, toda vseeno so živeli za trenuten užitek in le malo razmišljali o pravem smislu in namenu življenja. Pavel je svaril sokristjane, naj se pazijo takih ljudi, ko je napisal: »Nikar se ne dajte zavesti! Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Korinčanom 15:32, 33)

Čeprav so prebivalci Timgada živeli pred približno 1500 leti, se pogledi na življenje niso kaj dosti spremenili. Veliko ljudi danes misli samo na sedanjost. Povsem se strinjajo s pogledom na življenje, ki so ga imeli Rimljani, in ne razmišljajo o posledicah. Po drugi strani pa Sveto pismo jedrnato in smiselno povzema: »Scena tega sveta se namreč spreminja.« Zato nas svari, naj ne bi sveta »porabljali do konca«. (1. Korinčanom 7:31)

Ruševine Timgada jasno pričajo, da skrivnost srečnega in smiselnega življenja ni v upoštevanju napisa, ki je dolga leta ležal zakopan v pesku severne Afrike. Prav nasprotno, skrivnost je v upoštevanju svetopisemskega opomina: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:17)

Spoznajte več

KNJIGE & BROŠURE

Kako gledate na prihodnost?

Preberite si dva razloga, zakaj lahko zaupate temu, kar pravi Sveto pismo glede srečne prihodnosti.