Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP SEPTEMBER 2013

Ali so jeziki nastali v Babelu?

Ali so jeziki nastali v Babelu?

»Jehova [jih je] od tam razkropil po vsej zemlji, in sčasoma so nehali graditi mesto. Mesto je torej dobilo ime Babel, ker je Jehova tam zmešal jezik vse zemlje.« (1. Mojzesova 11:8, 9)

ALI se je ta dogodek, o katerem poroča Sveto pismo, zares zgodil? Ali so ljudje res začeli govoriti različne jezike istočasno? Nekateri se svetopisemskemu poročilu o nastanku in širjenju jezikov posmehujejo. Neki pisec je dejal: »Mit o stolpu v Babelu je v resnici ena od najbolj nesmiselnih zgodb, kar jih obstaja.« Celo neki judovski rabin je dejal, da so s to pripovedjo »naivno skušali pojasniti nastanek narodov«.

Zakaj ljudje zavračajo svetopisemsko poročilo o nastanku jezikov v Babelu? Preprosto povedano zato, ker nasprotuje nekaterim teorijam o nastanku jezikov. Nekateri učenjaki denimo menijo, da se jezikovne skupine niso pojavile naenkrat, temveč so se postopoma razvile iz prvotnega jezika. Drugi pa so prepričani, da se je neodvisno drug od drugega razvijalo več prajezikov hkrati, tako da so se primitivni glasovi postopoma razvili v kompleksen govor. Zaradi teh in drugih nasprotujočih si teorij se mnogi strinjajo s profesorjem W. T. Fitchem, ki je v knjigi The Evolution of Language (Razvoj jezika) napisal: »Še vedno se nismo dokopali do povsem prepričljivih odgovorov.«

Kaj so glede nastanka in razvoja jezikov odkrili arheologi in raziskovalci? Ali njihova odkritja potrjujejo katero od prej omenjenih teorij ali pa podpirajo poročilo o nastanku jezikov v Babelu? Najprej si pobliže poglejmo to svetopisemsko poročilo.

KJE IN KDAJ SE JE TO ZGODILO?

V Svetem pismu piše, da je med ljudmi nastala zmešnjava zaradi novih jezikov »v šinárski deželi«  (kasneje imenovani Babilonija) in da so se potem od tam razkropili po svetu. (1. Mojzesova 11:2) Kdaj se je to zgodilo? V Svetem pismu piše, da je bila »zemlja« (»prebivalstvo zemlje«, podčrtna opomba) razdeljena v Pelegovih dneh. Peleg se je rodil kakšnih 250 let pred Abrahamom. Torej je do dogodkov v Babelu, ki so privedli do nastanka jezikov, očitno prišlo pred kakšnimi 4200 leti. (1. Mojzesova 10:25; 11:18–26)

Nekateri učenjaki domnevajo, da današnji jeziki izvirajo iz enega, prvotnega jezika, ki naj bi ga ljudje govorili pred skoraj 100.000 leti. * Drugi trdijo, da so današnji jeziki nastali iz več prajezikov, ki naj bi jih govorili pred vsaj 6000 leti. Kako pa jezikoslovci rekonstruirajo razvoj izumrlih jezikov? »To je nezanesljivo početje,« piše v reviji Economist. »Jezikoslovci v nasprotju z biologi nimajo na voljo fosilov, ki bi jih vodili po preteklosti.« Revija še dodaja, da neki evolucijski jezikoslovec prihaja do svojih sklepov na podlagi »matematično utemeljenega ugibanja«.

Vendar »jezikovni fosili« obstajajo. Kaj so ti fosili in kaj odkrivajo glede nastanka jezikov? The New Encyclopædia Britannica pojasnjuje: »Najstarejši pisni dokumenti, edini jezikovni fosili, na katere lahko računamo, niso nikoli starejši od 4000 ali 5000 let.« Kje so arheologi odkrili te »jezikovne fosile« oziroma »pisne dokumente«? V južni Mezopotamiji, na področju staroveškega Šinarja. * Torej so razpoložljivi fizični dokazi v skladu z dejstvi, zapisanimi v Bibliji.

RAZLIČNI JEZIKI, RAZLIČNI NAČINI RAZMIŠLJANJA

Svetopisemsko poročilo pravi, da je v Babelu Bog zmešal jezik, tako da ljudje niso »mogli razumeti jezika drug drugega«. (1. Mojzesova 11:7) Zato so »nehali graditi mesto« Babel in so se razkropili »po vsej zemlji«. (1. Mojzesova 11:8, 9) Torej Biblija ne pravi, da vsi današnji jeziki izvirajo iz enega, prvotnega jezika. Ne, opisuje nenaden pojav več novih, očitno že povsem razvitih jezikov. V vsakem od njih je bilo mogoče izraziti celo paleto človeških občutkov in misli in vsak od njih je bil edinstven.

Glinena tablica iz Mezopotamije z zapisom v klinopisu, tretje tisočletje pr. n. št.

Kaj pa lahko rečemo glede današnjih jezikovnih skupin? Ali so si podobne ali različne? Kognitivna znanstvenica Lera Boroditsky je napisala: »Ko so jezikoslovci temeljiteje raziskali jezike po svetu (obstaja jih kakšnih 7000, analizirali pa so samo peščico), so med njimi odkrili brezštevilne nepredvidljive razlike.« Čeprav so si jeziki in narečja ene jezikovne družine (denimo kantonščina in jezik hakka na jugu Kitajske) morda podobni, se bistveno razlikujejo od jezikov druge jezikovne družine (na primer hrvaščine in srbščine).

Jeziki oblikujejo naš način razmišljanja in vplivajo na to, kako dojemamo svet okoli sebe – denimo barvo, količino, kraj in smer. V enem od jezikov ljudje na primer rečejo: »Na desni roki imaš hrošča.« V drugem jeziku pa rečejo:  »Na jugozahodni roki imaš hrošča.« Takšne razlike lahko, milo rečeno, človeka zmedejo. Nič čudnega, da se je ljudem v Babelu zdelo nemogoče nadaljevati gradnjo.

PRIMITIVNI GLASOVI ALI KOMPLEKSEN GOVOR?

Kakšen je bil prvotni jezik? Sveto pismo poroča, da si je lahko prvi človek Adam izmišljal nove besede, ko je živalim dajal imena. (1. Mojzesova 2:20) Poleg tega je sestavil pesem, v kateri je izrazil svoje občutke do žene, ona pa je jasno opisala, kaj jima je zapovedal Bog in kaj bi se zgodilo, če ga ne bi poslušala. (1. Mojzesova 2:23; 3:1–3) Potemtakem je prvi jezik ljudem omogočal, da so se pogovarjali o čemer koli in da so bili pri izražanju ustvarjalni.

Zmešnjava, ki je nastala zaradi novih jezikov, je ljudem v Babelu preprečila, da bi združili svoje umske in fizične moči. Vendar so bili ti novi jeziki, tako kakor prvi jezik, kompleksni. V le nekaj stoletjih so ljudje zgradili živahna mesta, ustanovili močne vojske in začeli sodelovati v mednarodni trgovini. (1. Mojzesova 13:12; 14:1–11; 37:25) Ali bi lahko bili tako napredni, če njihov jezik ne bi imel obsežnega besednjaka in slovnice? Glede na Sveto pismo prvotni jezik in jeziki, ki so nastali v Babelu, niso bili skupek primitivnih glasov, temveč kompleksni jeziki.

Ta sklep potrjujejo sodobne raziskave. V The Cambridge Encyclopedii of Language piše: »Za vsako kulturo, ki smo jo preiskali (ne glede na to, kako ‚primitivna‘ naj bi bila), se je izkazalo, da je imela povsem razvit jezik, ki je v kompleksnosti primerljiv z jeziki tako imenovanih ‚civiliziranih‘ narodov.« Podobno je Steven Pinker, profesor na Harvardu, v svoji knjigi The Language Instinct napisal: »Jezik iz kamene dobe – to ne obstaja.«

JEZIK V PRIHODNOSTI

Do katerega razumnega sklepa lahko pridemo, potem ko smo si pogledali starost jezikovnih »fosilov« in njihovo lokacijo ter ugotovili, da obstajajo bistvene razlike med jezikovnimi skupinami, in izvedeli, da so staroveški jeziki kompleksni? Mnogi so sklenili, da lahko svetopisemski pripovedi o tem, kar se je zgodilo v Babelu, povsem verjamejo.

Iz Svetega pisma izvemo, da je Bog Jehova v Babelu povzročil nastanek novih jezikov zato, ker so se mu ljudje uprli. (1. Mojzesova 11:4–7) Vendar je obljubil, da bo v prihodnosti »dal ljudstvom čist jezik, da bodo vsi klicali Jehovovo ime in mu služili z ramo ob rami«. (Zefanija 3:9) Čisti jezik, resnica iz Božje Besede, že danes združuje ljudi iz vsega sveta. Zdi se logično, da bo Bog v prihodnosti človeštvo še bolj združil, ko bo dal ljudem en, skupen jezik in tako odstranil posledice zmešnjave, ki je nastala v Babelu.

^ odst. 8 Teorije o jezikih ponavadi temeljijo na predpostavki, da so se ljudje razvili iz opicam podobnih bitij. Razpravo o tem lahko najdete v brošuri Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka, strani 27–29; izdali Jehovove priče.

^ odst. 9 V bližini Šinarja so arheologi izkopali več stopničastih stolpov templjev piramidaste oblike. V Svetem pismu piše, da graditelji stolpa v Babelu, ki ga mnogi poznajo tudi po imenu babilonski stolp, za gradbeni material niso uporabljali kamna, temveč opeko, in da so namesto malte uporabljali zemeljsko smolo. (1. Mojzesova 11:3, 4) Glede na The New Encyclopædio Britannico je bil v Mezopotamiji kamen redek ali pa ga sploh ni bilo, zemeljske smole pa je bilo v obilju.