Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp  |  November 2012

Evropsko sodišče podprlo pravico do ugovora vesti

Evropsko sodišče podprlo pravico do ugovora vesti

JEHOVOVE PRIČE so po vsem svetu dobro znani po svojem nevtralnem stališču do političnih zadev in vojaških spopadov katere koli države. Trdno so prepričani, da morajo upoštevati besede iz Izaija 2:4, kjer piše: »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in [. . .] se ne bodo več učili vojskovati.« Tistim, ki se odločijo, da bodo služili v oboroženih silah, tega ne preprečujejo. Toda kaj takrat, ko Pričevalcu vest ne dopušča, da bi služil v vojski, vendar je v njegovi državi to obvezno? Ravno to se je zgodilo mlademu Vahanu Bayatyanu.

Dogodki, ki so pripeljali do obravnave na Evropskem sodišču

Vahan se je rodil v Armeniji aprila 1983. Leta 1996 so on in člani njegove družine začeli z Jehovovimi pričami preučevati Sveto pismo. Ko mu je bilo 16 let, se je krstil. Preučevanje Svetega pisma mu je pomagalo razviti močno cenjenje do naukov Jezusa Kristusa, med drugim tudi do navodila, ki ga je Jezus dal svojim sledilcem, naj ne primejo za dobesedno orožje. (Matej 26:52) Tako se je že kmalu po krstu znašel pred zelo pomembno odločitvijo v svojem življenju.

Armenska zakonodaja določa, da je služenje vojaškega roka obvezno za vse mlade moške, ko dopolnijo 18 let. Če to zavrnejo, jih lahko čaka zaporna kazen do treh let. Vahan je hotel služiti svojim someščanom, obenem pa ni hotel ravnati v nasprotju s svojo biblijsko šolano vestjo. Kaj je torej naredil?

Vahan je takoj, ko je leta 2001 izpolnjeval pogoje za služenje vojaškega roka, začel pisati pisma armenskim oblastem. V njih je napisal, da bi bilo služenje v vojski v nasprotju z njegovo vestjo in verskim prepričanjem, hkrati pa je pojasnil, da je  pripravljen opravljati nadomestno civilno službo.

Vahan Bayatyan pred nubarašenskim zaporom v Armeniji

Več kot eno leto je vztrajno prosil pristojne organe, da mu zaradi ugovora vesti ne bi bilo treba služiti v vojski. Vendar je bil septembra 2002 aretiran in kasneje obtožen, da se izmika vojaščini. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora. Toda tožilec s to kaznijo ni bil zadovoljen in je samo mesec dni po obsodbi na pritožbeno sodišče vložil predlog, s katerim je zahteval strožjo kazen. Trdil je, da je Vahanov ugovor vesti vojaški dolžnosti zaradi verskega prepričanja »neutemeljen in nevaren«. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožilčevi prošnji in Vahanu zaporno kazen zvišalo na 30 mesecev.

Vahan se je zoper to odločitev pritožil na armensko vrhovno sodišče. Januarja 2003 je to sodišče potrdilo razsodbo pritožbenega sodišča. Vahan je bil nemudoma poslan v zapor, da bi tam odslužil svojo kazen skupaj z morilci, preprodajalci drog in posiljevalci.

Dogajanje na Evropskem sodišču

Armenija je od leta 2001 članica Sveta Evrope. Njeni državljani se zato lahko takrat, ko ne najdejo pravice na nobenem od sodišč v državi, pritožijo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). In ravno to je storil Vahan. V svoji pritožbi je navedel, da se z razsodbo sodišča, ker zavrača vojaško službo, krši 9. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Prosil je, ali bi lahko na podlagi tega člena uveljavljal zaščito pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti – nekaj, kar do tedaj ni bilo še nikoli odobreno.

Sedemindvajsetega oktobra 2009 je ESČP razglasilo svojo razsodbo. Glede na obstoječo sodno prakso je odločilo, da 9. člen Evropske konvencije, ki med drugim govori o svobodi vesti, ne ščiti pravic ugovornikov vesti, ki zavračajo vojaščino.

Bayatyan z ženo Tsovinar in sinom Vahetom

Vahan je do takrat že odslužil zaporno kazen, se je poročil in dobil sina. Razsodba ga je razočarala. Imel je na izbiro, da bodisi opusti primer ali pa se pritoži na veliki senat ESČP-ja. Izbral je slednje. Veliki senat obravnava le izredne primere, zato se je Vahan razveselil dejstva, da je senat sprejel njegov primer.

Končno je 7. julija 2011 veliki senat ESČP-ja v francoskem mestu Strasbourg objavil svojo razsodbo. Z veliko večino glasov  (16 proti 1) je sklenil, da je Armenija kršila pravico do svobode vesti Vahana Bayatyana, ko je bil zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti obsojen na zaporno kazen. Edina, ki je glasovala proti, je bila sodnica iz Armenije.

Bayatyan s svojima pravnima zastopnikoma na Evropskem sodišču za človekove pravice, 24. november 2010

Zakaj je ta razsodba pomembna? Ker je bilo prvič v zgodovini ESČP-ja razsojeno, da 9. člen Evropske konvencije popolnoma ščiti tudi pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Zato sodišče meni, da se takrat, kadar je v demokratični družbi ugovornik vesti obsojen na zapor, kršijo temeljne človekove pravice.

Sodišče je glede Jehovovih prič kot ugovornikov vesti izreklo naslednje: »Sodišče nima razloga za dvom, da vlagateljevo zavračanje vojaške službe izhaja iz njegovega verskega prepričanja, ki je iskreno ter v ostrem in nepremostljivem nasprotju z zahtevano vojaško obveznostjo.«

Odziv na razsodbo

V preteklih 20 letih je bilo v Armeniji obsojenih že več kot 450 ugovornikov vesti, ki so Jehovove priče. Med pripravljanjem tega članka je bilo v tej državi zaprtih 58 mladih moških, ker zaradi svoje vere zavračajo služenje vojaščine. Pet od teh je bilo poslanih v zapor po sprejetju prelomne odločitve v primeru Bayatyan proti Armeniji. * V enem od teh primerov je neki fant vložil prošnjo, v kateri je prosil, naj krajevni tožilec ustavi kazenski postopek, ki je bil sprožen proti njemu, ker zaradi ugovora vesti ni hotel opravljati vojaške službe, toda tožilec je njegovo prošnjo zavrnil. V odgovor je napisal: »Razsodba Evropskega sodišča v primeru Bayatyan proti Armeniji, z dne 7. julija 2011, tokrat ne velja, saj je očitno, da v teh dveh primerih ne gre za podobne okoliščine.«

Zakaj je bil tožilec takšnega mnenja? Ko je bil obtožen Vahan Bayatyan, ni bilo na voljo prav nikakršnega nadomestnega civilnega služenja. Armenska vlada trdi, da je bil kasneje sprejet zakon, ki tistim, ki zavračajo vojaščino, omogoča, da opravljajo civilno službo. Vendar je nadomestno civilno služenje v rokah vojske, zato ne pride v poštev za številne ugovornike vesti, ki so v novejšem času pozvani v vojsko.

Vahan Bayatyan je vesel prelomne odločitve, ki je bila sprejeta njemu v prid. Razsodba sedaj Armeniji nalaga, da neha preganjati in zapirati posameznike, ki zaradi globokega verskega prepričanja zavračajo služenje v vojski.

Namen Jehovovih prič ni, da bi uvajali reforme v pravni sistem države. Vseeno pa kakor mladi Vahan Bayatyan skušajo uveljavljati svoje zakonite pravice, ki temeljijo na nekaterih že obstoječih zakonih države, v kateri živijo. Zakaj? Zato da bi še naprej živeli v miru in neovirano ubogali vse zapovedi svojega Voditelja, Jezusa Kristusa.

^ odst. 17 Dva od njih sta bila obsojena 7. julija 2011, ravno na dan razsodbe ESČP-ja.