Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP NOVEMBER 2012

Biblija spreminja življenja

Biblija spreminja življenja

KAKO je mlada ženska, ki se ni zanimala za Boga in je imela obetavno kariero, našla pravi smisel v življenju? Kaj je mlad katoličan izvedel glede smrti, kar ga je navedlo, da je začel drugače živeti? In kaj je neki mlad moški, ki je bil razočaran nad življenjem, spoznal o Bogu, da je postal krščanski oznanjevalec? Preberite si, kaj nam imajo povedati.

»Mnogo let sem se spraševala, zakaj obstajamo.« (ROSALIND JOHN)

  • LETO ROJSTVA: 1963

  • DRŽAVA ROJSTVA: VELIKA BRITANIJA

  • PRETEKLOST: USPEŠNA KARIERA

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ:

Rodila sem se v Croydonu v Južnem Londonu kot šesti od devetih otrok. Moji starši prihajajo s karibskega otoka St. Vincent. Mama je hodila v metodistično cerkev. Spoznavanje Boga me ni zanimalo, čeprav sem imela nenasitno željo po učenju. Šolske počitnice sem pogosto preživljala ob bližnjem jezeru in tam prebirala številne knjige, ki sem si jih izposodila v knjižnici.

Nekaj let zatem, ko sem končala šolo, se je v meni rodila želja, da pomagam ljudem, ki potrebujejo pomoč. Pričela sem delati z brezdomci in tistimi, ki imajo telesne omejitve in učne težave. Nato sem se vpisala na univerzo in izbrala predmet zdravstvene znanosti. Po diplomi sem dobivala bolj in bolj prestižna delovna mesta in živela vse bolj razkošno. Kot neodvisna poslovna svetovalka in raziskovalka na področju sociologije sem za delo potrebovala le prenosni računalnik in dostop do interneta. Z letalom sem za nekaj tednov odletela v tujino, bivala v svojem najljubšem hotelu, uživala v lepem okolju ter zato, da bi ostala v dobri telesni kondiciji, hodila v spa centre in fitnes klube. Mislila sem, da je moje življenje popolno. Toda nikoli se nisem nehala zanimati za zatirane.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE:

Mnogo let sem se spraševala, zakaj obstajamo in kakšen je smisel življenja. Toda odgovorov nikoli nisem skušala najti v Svetem pismu. Nekega dne leta 1999 me je obiskala moja mlajša sestra Margaret, ki je postala Jehovova priča. S seboj je pripeljala svojo prijateljico, ki je prav tako Priča, in ta je pokazala osebno zanimanje zame. Nekoliko sem bila presenečena, da sem kar privolila v preučevanje Svetega pisma s sestrino prijateljico, toda moj napredek je bil zelo počasen, saj sta mi kariera in življenjski slog jemala večino časa.

Poleti 2002 sem se preselila na jugozahodni del Anglije. Tam sem se lotila podiplomskega študija socialnih raziskav, s končnim ciljem, da dosežem doktorat. S svojim sinčkom sem pričela pogosteje hoditi v krajevno kraljestveno dvorano. Čeprav sem rada hodila na univerzo, pa  mi je spoznavanje Svetega pisma pomagalo bolje razumeti življenjske težave in kako bodo te rešene. Dojela sem resničnost besed iz Mateja 6:24, kjer piše, da človek ne more služiti dvema gospodarjema. Izbrati je treba bodisi Boga ali bogastvo. Zavedala sem se, da se bom morala odločiti, čemu bom v življenju dajala prednost.

Leto prej sem se pogosto pridružila neki skupinici Prič pri preučevanju knjige Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?. * Prepričala sem se, da ima edino naš Stvarnik Jehova rešitev za probleme človeštva. Na univerzi pa so nas učili, da smisel življenja ni povezan z vero v Stvarnika. Bila sem besna. Po dveh mesecih sem univerzo obesila na klin in se odločila, da se bom bolj posvetila duhovnim dejavnostim.

Biblijski vrstici, ki sta me navedli na to, da sem spremenila svoj življenjski slog, sta bili Pregovori 3:5, 6, kjer piše: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« Spoznavanje našega ljubečega Boga je bilo bolj nagrajujoče kot kakršno koli gmotno imetje in položaj, ki bi ju utegnila imeti zaradi doktorata. Bolj ko sem spoznavala Jehovov namen z zemljo in vlogo, ki jo je imel Jezus pri žrtvovanju svojega življenja za nas, bolj sem si želela, da bi svoje življenje posvetila našemu Stvarniku. Krstila sem se aprila 2003. Zatem sem postopoma poenostavila svoje življenje.

KAKO MI JE TO KORISTILO:

Prijateljstvo, ki ga imam z Jehovom, je neprecenljivo. To, da ga poznam, me navdaja z resničnim notranjim mirom in veseljem. Nadvse me osrečuje tudi druženje s pravimi Božjimi častilci.

Željo po učenju si obiloma tešim tako, da se učim iz Svetega pisma in obiskujem krščanske shode. O svoji veri rada govorim z drugimi. To je postalo moja življenjska pot, saj lahko tako zares pomagam ljudem že danes bolje živeti in si pridobiti čudovito upanje na življenje v novem svetu. Vse od junija 2008 večino svojega časa namenjam poučevanju ljudi o Svetem pismu. Danes sem srečnejša in zadovoljnejša kot kdaj prej. Našla sem pravi smisel v življenju, za kar sem Jehovu nadvse hvaležna.

»Smrt prijatelja me je silno pretresla.« (ROMAN IRNESBERGER)

  • LETO ROJSTVA: 1973

  • DRŽAVA ROJSTVA: AVSTRIJA

  • PRETEKLOST: HAZARDER

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ:

Odrastel sem v malem avstrijskem mestu Braunau, kjer so živeli premožni ljudje in kriminala skorajda ni bilo. Moji starši so bili katoličani in tudi mene so vzgojili v tej religiji.

Dogodek iz zgodnjega otroštva me je močno zaznamoval. Spomnim se, da sem nekega dne leta 1984, ko sem bil star  enajst let, igral nogomet z enim od svojih dobrih prijateljev. Tisto popoldne je umrl v prometni nesreči. Smrt prijatelja me je silno pretresla. Še več let po nesreči sem se spraševal, kaj se zgodi z nami, ko umremo.

Po končani šoli sem delal kot električar. Čeprav sem bil zasvojen s hazardiranjem in sem igral za velike vsote denarja, nisem imel finančnih težav. Veliko sem se ukvarjal tudi s športom in vzljubil sem težko metalno in punk rock glasbo. Hodil sem iz ene diskoteke v drugo in z ene zabave na drugo. Živel sem nemoralno in moje življenje se je vrtelo okoli užitkov, vendar sem se počutil čisto prazno.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE:

Leta 1995 je na moja vrata potrkal neki starejši Pričevalec in mi ponudil knjigo, ki je razpravljala o svetopisemskem odgovoru na vprašanje, kaj se zgodi po smrti. Tragična smrt mojega prijatelja me je še vedno bremenila, zato sem sprejel knjigo. Nisem prebral le poglavja o smrti, temveč celotno knjigo!

Iz prebranega sem dobil odgovore na svoja vprašanja o smrti. Toda izvedel sem še veliko več. Ker sem bil vzgojen kot katoličan, se je moja vera osredinjala predvsem na Jezusa. Toda temeljito preučevanje Svetega pisma mi je pomagalo stkati tesno prijateljstvo z Jezusovim očetom, Bogom Jehovom. Bil sem prevzet, ko sem izvedel, da Jehova ni skrivnosten in vzvišen, temveč se jasno razodeva vsem, ki ga iščejo. (Matej 7:7–11) Spoznal sem, da ima Jehova čustva, pa tudi da vedno drži besedo. Zaradi tega sem se pričel zelo zanimati za biblijske prerokbe in njihovo izpolnitev. To, kar sem odkril, mi je okrepilo vero v Boga.

Kmalu mi je postalo jasno, da so Jehovove priče edini, ki zares želijo pomagati ljudem razumeti Sveto pismo. V njihovih publikacijah sem zasledil svetopisemske stavke in jih preveril v svojem izvodu katoliškega Svetega pisma. Bolj ko sem raziskoval, bolj sem postajal prepričan, da sem našel resnico.

Iz Svetega pisma sem spoznal, da Jehova pričakuje, da živim po njegovih merilih. Besede, zapisane v Efežanom 4:22–24, so mi dale vedeti, da moram odložiti »staro osebnost«, ki jo je oblikovalo moje »prejšnje vedenje«, in si nadeti »novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji«. Zato sem opustil svoj nemoralni življenjski slog. Uvidel sem tudi, da moram prenehati s hazardiranjem, saj ta razvada spodbuja materializem in pohlep. (1. Korinčanom 6:9, 10) Vedel sem, da bom moral, če bom hotel narediti te spremembe, zapustiti stare prijatelje in si poiskati takšne, ki bodo živeli po istih merilih kot jaz.

Ni bilo enostavno narediti teh sprememb. Toda pričel sem obiskovati shode Prič v krajevni kraljestveni dvorani in se tam z nekaterimi od njih spoprijateljil. Poleg tega sem sam še naprej skrbno preučeval Sveto pismo. Zaradi vsega tega sem pričel poslušati drugačno glasbo, spremenil cilje v življenju in uredil svoj videz. Leta 1995 sem se krstil in tako postal Jehovova priča.

KAKO MI JE TO KORISTILO:

Sedaj imam uravnovešen pogled na denar in gmotno imetje. Prej sem bil nagle jeze, zdaj pa sem bolj miren.  Poleg tega tudi nisem več pretirano zaskrbljen glede prihodnosti.

Vesel sem, da sem del mednarodne skupine ljudi, ki služijo Jehovu. Med njimi spoznavam posameznike, ki se spopadajo s težavami, vendar vseeno zvesto služijo Bogu. Tako srečen sem, da svojega časa in energije ne zapravljam za to, da bi zadovoljil svoje želje, temveč ju večinoma porabljam za to, da častim Jehova in delam dobro drugim.

»Končno ima moje življenje smisel.« (IAN KING)

  • LETO ROJSTVA: 1963

  • DRŽAVA ROJSTVA: VELIKA BRITANIJA

  • PRETEKLOST: RAZOČARAN NAD ŽIVLJENJEM

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ:

Rodil sem se v Veliki Britaniji, toda ko sem bil star približno sedem let, smo se kot družina preselili v Avstralijo. Naselili smo se v turističnem mestu Gold Coast v avstralski zvezni državi Queensland. Čeprav nismo bili bogati, smo vedno imeli to, kar smo potrebovali.

V otroštvu mi ni ničesar manjkalo, toda kljub temu nisem bil nikoli zares srečen. Nad življenjem sem postal precej razočaran. Moj oče je veliko pil. Nikoli ga nisem imel posebej rad, predvsem zato, ker je bil alkoholik in je grdo ravnal z mojo mamo. Šele kasneje, ko sem izvedel, kaj vse je doživljal kot vojak na Malajskem polotoku, sem začel dojemati, zakaj je ravnal tako, kot je.

V srednji šoli sem pričel popivati. Pri 16 letih sem pustil šolo in se pridružil mornarici. Pričel sem eksperimentirati z drogami in postal sem odvisen od tobaka, vse bolj pa tudi od alkohola. Sprva sem popival le ob koncih tedna, nazadnje pa kar vsak dan.

V svojih poznih najstniških in zgodnjih 20 letih sem pričel dvomiti o obstoju Boga. »Če Bog res obstaja,« sem razmišljal, »zakaj dopušča, da ljudje trpijo in umirajo?« Pisal sem celo pesmi, v katerih sem za vso hudobijo na svetu krivil Boga.

Pri 23 letih sem zapustil mornarico. Za tem sem opravljal različna dela in kar celo leto sem potoval po svetu, toda nič me ni moglo spraviti iz malodušja. Nobene želje nisem imel, da bi si postavil kakšen cilj oziroma da bi kar koli dosegel. Nič me ni zares zanimalo. To, da bi imel svojo hišo, zagotovljeno zaposlitev in da bi v službi napredoval, se mi je zdelo nesmiselno. Edino »tolažbo« sem našel v pitju alkohola in poslušanju glasbe.

Natanko se spominjam, kdaj sem si najbolj želel, da bi našel smisel v življenju. Bil sem na Poljskem na ogledu zloglasnega koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Bral sem o grozodejstvih, ki so se tam dogajala. Toda ko sem dejansko stal tam in na lastne oči videl, kako ogromno je bilo taborišče, sem bil zelo  prizadet. Nisem mogel razumeti, kako so lahko ljudje tako kruti do soljudi. Ne bom pozabil, kako sem hodil po taborišču in se s solzami v očeh spraševal: »Zakaj?«

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE:

Leta 1993, ko sem se vrnil s potovanja, sem zato, da bi našel odgovore, pričel brati Sveto pismo. Kmalu zatem sta na moja vrata potrkali Jehovovi priči in me povabili na zborovanje, ki naj bi potekalo na bližnjem stadionu. Odločil sem se, da grem.

Le nekaj mesecev prej sem si na tem stadionu ogledal tekmo, toda zborovanje je bilo nekaj povsem drugega. Priče so bili vljudni in lepo urejeni, njihovi otroci pa so se lepo vedli. Bil sem prevzet nad tem, kar se videl med odmorom za malico. Stotine Prič je malicalo na igrišču, toda ko so se vrnili na svoj sedež, nisem na igrišču videl niti ene samcate smeti! Predvsem pa je bilo videti, da ti ljudje v sebi čutijo zadovoljstvo in mir – nekaj, po čemer sem sam hrepenel. Ne spomnim se sicer nobenega od predavanj, ki so bila podana tistega dne, toda vedenje Prič je name naredilo trajni vtis.

Tistega večera sem pomislil na svojega bratranca, ki je bral Sveto pismo in preučeval različne religije. Pred več leti mi je povedal, da bi lahko človek glede na Jezusove besede pravo religijo prepoznal po njenih sadovih. (Matej 7:15–20) Razmišljal sem, da bi moral vsaj preiskati, zakaj so Priče tako drugačni. Prvič v življenju sem začutil kanček optimizma in upanja.

Naslednji teden sta me znova obiskali Pričevalki, ki sta me povabili na zborovanje. Ponudili sta se, da bi z mano preučevali Sveto pismo, in jaz sem privolil. Poleg tega sem pričel skupaj z njima obiskovati krščanske shode.

S preučevanjem Svetega pisma se mi je pogled na Boga povsem spremenil. Spoznal sem, da on ne povzroča hudobije in trpljenja ter da trpi, ko ljudje počnejo slabe stvari. (1. Mojzesova 6:6; Psalm 78:40, 41) Zatrdno sem se odločil, da se bom kar se da trudil, da ne bi s čim prizadel Jehova. Hotel sem razveseljevati njegovo srce. (Pregovori 27:11) Nehal sem popivati in kaditi ter živeti nemoralno. Marca 1994 sem se krstil in tako postal Jehovova priča.

KAKO MI JE TO KORISTILO:

Resnično sem srečen in zadovoljen. Nič več se ne zatekam k alkoholu, da bi rešil probleme. Naučil sem se svoja bremena zvračati na Jehova. (Psalm 55:22)

Zadnjih deset let sem poročen z lepo Pričevalko Karen in imam čudovito pastorko Nello. Vsi trije radi veliko oznanjujemo in tako pomagamo ljudem spoznati resnico o Bogu. Končno ima moje življenje smisel.

^ odst. 11 Izdali Jehovove priče.