Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp  |  september 2012

Bog z ženskami ravna spoštljivo in dostojanstveno

Bog z ženskami ravna spoštljivo in dostojanstveno

KO JE bil Jezus na zemlji, je do popolnosti odseval osebnost in ravnanje svojega nebeškega Očeta. Dejal je: »Ničesar ne delam sam od sebe, ampak [. . .] govorim tisto, kar me je naučil Oče. [. . .] Vedno delam tisto, kar mu je všeč.« (Janez 8:28, 29; Kološanom 1:15) Če smo torej pozorni na to, kako je Jezus ravnal z ženskami in kakšno stališče je imel do njih, lahko spoznamo, kako Bog gleda na ženske in kaj pričakuje od njih.

Glede na to, kar je zapisano v evangelijih, številni strokovnjaki priznavajo, da je bil Jezusov pogled na ženske naravnost revolucionaren. Zakaj? In kar je še pomembnejše, ali tudi danes njegovi nauki osvobajajo ženske?

Kako je Jezus ravnal z ženskami

Jezus nanje ni gledal kot na spolni objekt. Po mnenju nekaterih judovskih verskih voditeljev je stik z nasprotnim spolom lahko vodil le v poželenje. Ker so ženske veljale za vir skušnjave,  v javnosti niso smele govoriti z moškimi oziroma imeti nepokrite glave. Po drugi strani je Jezus svetoval moškim, naj obvladujejo svoje mesene želje in z ženskami ravnajo dostojno, ne pa da jih osamijo od družbe. (Matej 5:28)

Jezus je tudi rekel: »Vsak, ki se od svoje žene razveže in se poroči z drugo, prešuštvuje proti njej.« (Marko 10:11, 12) Tako je zavrnil razširjen rabinski nauk, ki je moškim dovoljeval, da so se »iz katerega koli vzroka« razvezali od svoje žene. (Matej 19:3, 9) Zamisel, da moški prešuštvuje proti svoji ženi, je bila večini Judov tuja. Rabini so jih učili, da mož nikoli ne more zagrešiti prešuštva – nezvesta je lahko samo žena! V nekem svetopisemskem priročniku je pisalo, da »je Jezus s tem, da je možu naložil isto moralno obvezo kot ženi, ženskam dvignil položaj in dostojanstvo«.

Vpliv njegovega poučevanja danes: V krščanski občini Jehovovih prič se ženske na shodih svobodno družijo z moškimi. Vendar se jim ni treba bati nedostojnih pogledov oziroma pretirane domačnosti, ker krščanski moški pazijo, da ravnajo s »starejšimi ženskami kakor [z] materami, [z] mlajšimi ženskami pa kakor [s] sestrami v vsej čistosti«. (1. Timoteju 5:2)

Jezus si je vzel čas za poučevanje žensk. Jezus je v nasprotju z razširjenim rabinskim stališčem, zaradi katerega so bile ženske prisiljene živeti v nevednosti, ženske poučeval in jih spodbujal, naj povedo, kaj mislijo. Na primer, Jezus ni hotel Marije oropati veselja, da se uči, s čimer je pokazal, da kuhinja ni edino mesto, ki pripada ženski. (Luka 10:38–42) Tudi Marijini sestri Marti je koristilo Jezusovo poučevanje, kar je razvidno iz tega, kako razumno je Jezusu odgovarjala po Lazarjevi smrti. (Janez 11:21–27)

Jezus se je zanimal za to, kaj ženske mislijo. Takrat je večina Judinj menila, da je ključ do sreče imeti spoštovanega sina, po možnosti preroka. Ko je ena od njih nekoč glasno rekla »Srečno tisto telo, ki te je nosilo,« je Jezus izkoristil priložnost in njeno pozornost usmeril na nekaj boljšega. (Luka 11:27, 28) Ko je nakazal, da je poslušnost Bogu pomembnejša, jo je opozoril na nekaj vzvišenejšega od tradicionalne vloge, ki je bila vsiljena ženskam. (Janez 8:32)

Vpliv njegovega poučevanja danes: Učitelji v krščanski občini radi prisluhnejo komentarjem žensk na občinskih shodih. Spoštujejo zrele ženske, ker so »učiteljice dobrega«, tako javno kot zasebno. (Titu 2:3) Poleg tega se zanašajo nanje, da bodo javno razglašale dobro  novico o Božjem kraljestvu. (Psalm 68:11; glej okvir  »Ali je apostol Pavel ženskam prepovedal govoriti?« na strani 9.)

Jezusu je bilo mar za ženske. V biblijskih časih hčerke niso bile tako cenjene kot sinovi. Talmud podpira to stališče z besedami: »Srečen je tisti, ki ima sinove, gorje pa tistemu, ki ima hčere.« Nekateri starši so na hčerko gledali kot na večje breme – najti ji bodo morali moža in ji dati doto, in ko se bodo postarali, se ne bodo mogli zanesti na njeno podporo.

Jezus je pokazal, da je dekličino življenje enako pomembno kot dečkovo, saj je obudil tako Jairovo hči kot tudi sina vdove iz Naina. (Marko 5:35, 41, 42; Luka 7:11–15) Ko je ozdravil žensko, »ki je imela duha, zaradi katerega je že osemnajst let bolehala«, jo je poimenoval »Abrahamova hči«, kar je bil skoraj neznan izraz v judovskih zapisih. (Luka 13:10–16) S tem spoštljivim in prijaznim izrazom ni le priznal, da je polnopravna članica družbe, temveč je pohvalil tudi njeno izjemno vero. (Luka 19:9; Galačanom 3:7)

Vpliv njegovega poučevanja danes: Neki azijski pregovor pravi: »Vzgajanje hčerke je kakor zalivanje sosedovega vrta.« Ljubeči krščanski očetje ne dovolijo, da bi nanje vplivalo takšno gledišče, zato jim je zelo mar za vse njihove otroke, tako sinove kot hčere. Krščanski starši skrbijo, da so vsi njihovi otroci deležni ustreznega izobraževanja in zdravstvene oskrbe.

Jezus je Mariji Magdaleni naklonil prednost, da je lahko apostolom povedala za njegovo vstajenje.

Jezus je zaupal ženskam. Na judovskih sodiščih je pričevanje ženske veljalo le toliko kot pričevanje sužnja. Jožef, zgodovinar iz prvega stoletja, je svetoval: »Od žensk se ne sme sprejeti nobenega pričanja, saj so lahkomiselne in nespametne.«

Jezus je v ostrem nasprotju s tem izbral ravno ženske, da so pričale o njegovem vstajenju. (Matej 28:1, 8–10) Te zveste ženske so na lastne oči videle, kako je bil njihov Gospod usmrčen in pokopan, toda apostoli so stežka verjeli njihovim besedam. (Matej 27:55, 56, 61; Luka 24:10, 11) Vendar se je obujeni Kristus kot prvim prikazal ženskam, s čimer je pokazal, da jih šteje za vredne, da pričujejo, prav kakor je za takšne štel tudi druge učence. (Apostolska dela 1:8, 14)

Vpliv njegovega poučevanja danes: Moški, ki imajo v občinah Jehovovih prič določene odgovornosti, upoštevajo mnenje žensk, s čimer  kažejo, da jih spoštujejo. Krščanski možje svoji ženi izkazujejo čast tako, da jo pozorno poslušajo. (1. Petrovo 3:7; 1. Mojzesova 21:12)

Svetopisemska načela prispevajo k sreči žensk

Tisti, ki upoštevajo svetopisemska načela, z ženskami ravnajo spoštljivo in dostojanstveno.

Kadar moški posnemajo Kristusa, so ženske deležne spoštovanja in svobode, prav kakor je bil to prvotni Božji namen zanje. (1. Mojzesova 1:27, 28) Krščanski možje ne podpirajo moškega šovinizma, temveč se pustijo voditi svetopisemskim načelom, kar prispeva k sreči njihove žene. (Efežanom 5:28, 29)

Ko je Jelena začela preučevati Sveto pismo, je molče prenašala grobo ravnanje svojega moža. Odraščal je v nasilnem okolju, v katerem je bilo običajno ugrabljanje nevest in fizično zlorabljanje. »Pouk iz Svetega pisma mi je dajal moč,« pravi Jelena. »Dojela sem, da obstaja nekdo, ki me ima zelo rad, me ceni in mu je mar zame. Poleg tega sem vedela, da bi se moževo stališče do mene lahko spremenilo, če bi začel preučevati Sveto pismo.« Njene sanje so se uresničile, ko je mož čez čas privolil v preučevanje Svetega pisma ter se nato krstil in postal Jehovova priča. »Postal je zgled samoobvladanja,« pravi Jelena. »Naučila sva se drug drugemu velikodušno odpuščati.« Njen sklep? »Svetopisemska načela res prispevajo k temu, da se v zakonu počutim potrebno in zaščiteno.« (Kološanom 3:13, 18, 19)

Jelenin primer ni osamljen. Na milijone krščanskih žena je srečnih, ker se skupaj s svojim možem trudijo v zakonu udejanjati svetopisemska načela. V družbi sokristjanov se čutijo spoštovane, poživljene in svobodne. (Janez 13:34, 35)

Tako kristjani kot kristjanke priznavajo, da so kot grešni in nepopolni ljudje del Božjega stvarstva, ki je »podrejeno ničevosti«. Toda ker imajo vse tesnejši odnos s svojim ljubečim Bogom in Očetom, Jehovom, lahko upajo na to, da bodo rešeni »sužnjevanja trohljivosti« in bodo uživali »veličastno svobodo Božjih otrok«. Kakšen čudovit obet za moške in ženske, ki bodo deležni Božje ljubeče skrbi! (Rimljanom 8:20, 21)