Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP SEPTEMBER 2012

Ali je Bogu res mar za ženske?

Ali je Bogu res mar za ženske?

»Greh se je začel po ženski, zaradi nje moramo vsi umreti.« (SIRAHOVA KNJIGA, SLOVENSKI STANDARDNI PREVOD, DRUGO STOLETJE PR. N. ŠT.)

»Ti si hudičeva dver. Ti si prelomila pečate na drevesu spoznanja. Ti si prva izdala Božji zakon. [. . .] Ti si brez pomišljanja zbila na tla človeka, Božjo podobo.« (TERTULIJAN, ŽENSKO LEPOTIČENJE, DRUGO STOLETJE N. ŠT.)

TE STARODAVNE misli niso iz Svetega pisma. Stoletja so že v rabi, zato da se z njimi upravičuje diskriminacija žensk. Še danes nekateri skrajneži citirajo verska besedila, saj hočejo z njimi upravičiti zlorabljanje žensk, meneč, da so one krive za trpljenje človeštva. Ali je Bog ženskam res namenil to, da jih moški podcenjujejo in zlorabljajo? Kaj o tem piše v Svetem pismu? Pa si poglejmo.

Ali je Bog preklel ženske?

Ne. Bog je preklel »prakačo, ki se imenuje Hudič«. (Razodetje 12:9; 1. Mojzesova 3:14) Ko je Bog rekel, da bo Adam »gospodoval« svoji ženi, s tem ni namigoval na to, da mu je prav, da je ženska podjarmljena moškemu. (1. Mojzesova 3:16) Samo napovedal je, kako grenke bodo posledice greha, ki ga je storil prvi človeški par.

Torej je grdo ravnanje z ženskami neposredna posledica nepopolne človeške narave, ne pa Božja volja. Sveto pismo ne podpira zamisli, da morajo biti ženske podrejene moškim zato, da bi se odkupile za izvirni greh. (Rimljanom 5:12)

Ali je Bog ustvaril ženske tako, da so manjvredne od moških?

Ne. V 1. Mojzesovi 1:27 piše: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril; ustvaril je moškega in žensko.« Torej so ljudje – moški in ženske – že od samega začetka ustvarjeni tako, da lahko odsevajo Božje lastnosti. Čeprav sta se Adam in Eva čustveno in fizično razlikovala, pa sta oba dobila ista navodila in imela v očeh svojega Stvarnika enake pravice. (1. Mojzesova 1:28–31)

Preden je bila ustvarjena Eva, je Bog za Adama rekel: »Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnjevala.« (1. Mojzesova 2:18) Ali beseda »dopolnjevala« oziroma »dopolnilo« potemtakem namiguje, da je ženska manjvredna od moškega? Ne, ker se lahko ta hebrejska beseda razume tudi kot »del celote«. Pomislite, kako se med operacijo dopolnjujeta vlogi kirurga in anestezista. Ali lahko ta strokovnjaka  uspešno opravljata svoje delo drug brez drugega? Stežka! Resda je kirurg tisti, ki dejansko operira, vendar ali je njegova vloga pomembnejša? Težko bi rekli. Podobno je Bog ustvaril moškega in žensko tako, da tesno sodelujeta, ne pa da tekmujeta med seboj. (1. Mojzesova 2:24)

Kaj kaže na to, da je Bogu mar za ženske?

Bog je vnaprej vedel, kako bodo ravnali nepopolni, grešni moški, zato je že na začetku povedal, da namerava zaščititi ženske. Avtorica Laure Aynard v svoji knjigi La Bible au féminin (Biblija v ženskem spolu) o Mojzesovi postavi, ki je bila uvedena v 16. stoletju pr. n. št., piše takole: »Ko Postavina zaveza govori o ženskah, povečini govori njim v bran.«

Na primer, Postava je zapovedovala, da je treba izkazovati čast in spoštovanje tako očetu kot materi. (2. Mojzesova 20:12; 21:15, 17) Poleg tega je zahtevala, da se primerna pozornost izkazuje tudi nosečnicam. (2. Mojzesova 21:22) Ti Božji zakoni, ki omogočajo zaščito, se celo danes zelo razlikujejo od pravic, ki jih ženske imajo, vendar se jim v številnih delih sveta kratijo. Toda to še ni vse.

Postava, ki je odsevala Božji pogled na ženske

Postava, ki jo je Bog Jehova dal izraelskemu narodu, je ljudem – moškim in ženskam – prinašala številne fizične, moralne in duhovne koristi. Vse dokler so poslušali te zakone in ravnali po njih, so bili »visoko nad vsemi drugimi narodi na zemlji«. (5. Mojzesova 28:1, 2) Kakšno mesto je bilo ženskam namenjeno pod Postavo? Razmislite o naslednjem.

1. Imele so osebno svobodo. Izraelske ženske so imele v nasprotju z ženskami marsikaterega drugega naroda precej svobode. Možu je bila dana vloga poglavarja družine, ženi pa je bilo omogočeno, da ob polni podpori svojega moža »razmišlja o polju in ga nato kupi« ter »zasadi vinograd«. Če je bila spretna v predenju in tkanju, je lahko vodila tudi svoj  posel. (Pregovori 31:11, 16–19) Pod Mojzesovo postavo so bile ženske obravnavane kot posameznice s svojimi pravicami, in ne zgolj kot privesek moških.

V staroveškem Izraelu so lahko ženske tudi stkale svoj osebni odnos z Bogom. Sveto pismo poroča o Ani, ki je molila k Bogu o neki osebni stvari in je naskrivaj izrekla zaobljubo. (1. Samuelova 1:11, 24–28) Neka ženska iz mesta Šunem se je ob šabatih pogovarjala s prerokom Elizejem. (2. kraljev 4:22–25) Ženske, kot sta bili Debora in Hulda, je Bog uporabil kot svoje predstavnice. Zanimivo je, da so se ugledni moški in duhovniki rade volje posvetovali z njimi. (Sodniki 4:4–8; 2. kraljev 22:14–16, 20)

2. Lahko so se izobraževale. Ženske so bile kot stranka v Postavini zavezi povabljene, da prisluhnejo branju Postave, kar jim je omogočalo, da so se učile. (5. Mojzesova 31:12; Nehemija 8:2, 8) Poleg tega jim je bila dana možnost, da se izobrazijo za to, da lahko sodelujejo v določenih vidikih javnega čaščenja. Na primer, nekatere ženske so verjetno »po določenem redu služile« v shodnem šotoru, medtem ko so druge pele v mešanem pevskem zboru. (2. Mojzesova 38:8; 1. kroniška 25:5, 6)

Ženske v starem Izraelu so sodelovale pri kupovanju in prodajanju.

Veliko žensk je imelo znanje in spretnosti, ki so jih potrebovale za vodenje dobičkonosnega posla. (Pregovori 31:24) Izraelske matere so v nasprotju z običaji drugih narodov takratnega časa (v njih so samo očetje poučevali svoje sinove) sodelovale pri vzgoji sinov, vse dokler niso ti odrasli. (Pregovori 31:1) Očitno je, da so bile ženske v starem Izraelu še kako izobražene.

3. Izkazovala sta se jim čast in spoštovanje. Deset zapovedi je jasno določalo: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater.« (2. Mojzesova  20:12) V pregovorih modrega kralja Salomona beremo: »Moj sin, sprejmi discipliniranje svojega očeta in ne zavrzi pouka svoje matere.« (Pregovori 1:8)

Postava je zajemala tudi podrobne predpise glede vedenja med neporočenimi in je poudarjala spoštovanje do žensk. (3. Mojzesova 18:6, 9; 5. Mojzesova 22:25, 26) Dober mož je moral upoštevati ženine telesne in biološke omejitve. (3. Mojzesova 18:19)

4. Imele so pravico do zaščite. Jehova se v svoji Besedi predstavlja kot »oče sirot in zagovornik vdov«. Z drugimi besedami, bil je Zaščitnik vseh, katerih pravic ni varoval bodisi oče bodisi mož. (Psalm 68:5; 5. Mojzesova 10:17, 18) Zato je Jehova v nekem primeru, ko je upnik krivično ravnal z vdovo enega od prerokov, čudežno posegel, tako da je lahko vdova preživela in ohranila svoje dostojanstvo. (2. kraljev 4:1–7)

Preden so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, je družinski poglavar Zelofhad umrl in za seboj ni pustil nobenega moškega potomca. Zato je njegovih pet hčera prosilo Mojzesa, naj jim da »dedno posest« v Obljubljeni deželi. Jehova jim je dal veliko več, kot so prosile. Mojzesu je rekel: »Vsekakor jim daj dedno posest sredi bratov njihovega očeta in poskrbi, da bo dediščina njihovega očeta prešla nanje.« Od takrat naprej so ženske v Izraelu lahko dobile dediščino od svojega očeta in jo potem prenesle naprej na svoje potomce. (4. Mojzesova 27:1–8)

Božji pogled na ženske napačno predstavljen

Pod Mojzesovo postavo so imele ženske častno mesto in njihove pravice so se upoštevale. Toda v četrtem stoletju pr. n. št. je na judovsko vero pričela vplivati grška kultura, ki je na ženske gledala kot na manjvredne. (Glej okvir »Diskriminacija žensk v starodavnih zapisih«.)

Na primer, grški pesnik Heziod (osmo stoletje pr. n. št.) je krivdo za vse zlo, ki ga doživlja človeštvo, naprtil ženskam. V svojem delu Teogonija je napisal: »Zarod pogubni žená, vsi ženski rodovi iz nje so, v samo nadlogo živijo možem umrljivim na zemlji«. Ta zamisel je v judovski veri pognala korenine na začetku drugega stoletja pr. n. št. V Talmudu, ki je pričel nastajati v drugem stoletju n. št., so moški takole posvarjeni: »Nikar se preveč ne pogovarjajte z ženskami, saj vas bo to nazadnje vodilo v nečistost.«

Takšno nezaupanje je skozi stoletja močno vplivalo na vlogo žensk v judovski skupnosti. V Jezusovih dneh so že imele omejen dostop na področju templja, saj so smele biti le  na Ženskem dvoru. Verske izobrazbe so bili deležni samo moški in v sinagogah so bile ženske verjetno ločene od moških. V Talmudu so citirane besede nekega rabina: »Kdor koli svojo hčerko uči Toro [Postavo], jo uči pokvarjenosti.« Judovski verski voditelji so z napačnim predstavljanjem Božjega gledišča v številne moške vcepili prezir do žensk.

Ko je bil Jezus na zemlji, je bil priča takšnim predsodkom, ki so bili močno ukoreninjeni v tradiciji. (Matej 15:6, 9; 26:7–11) Ali so ti nauki vplivali na to, kako je ravnal z ženskami? Kaj se lahko naučimo iz njegovega vedenja in stališča? Ali je pravo krščanstvo ženskam prineslo kaj olajšanja? Naslednji članek bo razpravljal o teh vprašanjih.

 

Spoznajte več

Bog z ženskami ravna spoštljivo in dostojanstveno

Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega vedenja in stališča do žensk?

Svet brez predsodkov – kdaj?

Resnični primeri kažejo, kako Sveto pismo že danes pomaga ljudem premagati predsodke. Kdaj bodo ti povsem izkoreninjeni?