Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP DECEMBER 2011

Naravne nesreče – zakaj jih je tako veliko?

Naravne nesreče – zakaj jih je tako veliko?

V NOVICAH lahko zasledimo zelo veliko poročil o katastrofah. Več ljudi kot kdaj prej je žrtev takšne ali drugačne nesreče. Center za raziskave epidemiologije katastrof v Belgiji poroča, da je bilo samo v letu 2010 kar 373 naravnih nesreč in da je v njih umrlo najmanj 296.000 ljudi.

Pravzaprav je znatno povečano število katastrof mogoče opaziti že zadnjih nekaj desetletij. Med letoma 1975 in 1999 je bilo denimo vsako leto zabeleženih nekaj manj kot 300 katastrof. Med letoma 2000 in 2010 pa jih je bilo v povprečju vsako leto skoraj 400. Morda se tudi vi sprašujete: »Zakaj je dandanes tako veliko katastrof?«

Čeprav ljudje katastrofe pogosto označijo za »Božjo šibo«, je to pojmovanje napačno. Za nadlogami, ki danes prizadenejo toliko ljudi, ne stoji Bog. Res pa je, da je Sveto pismo za naš čas napovedalo katastrofe. Eno takšno prerokbo najdemo v Mateju 24:7, 8, kjer so citirane Jezusove besede: »Kraj za krajem bo doživljal lakote in potrese. Vse to pa je le začetek bolečih nadlog.« Zakaj je Jezus napovedal te dogodke in zakaj so za nas pomembni?

Božji sin Jezus je s temi besedami odgovoril na vprašanje »Kaj bo znamenje [. . .] sklenitve stvarnosti?«. (Matej 24:3) Naštel je več nadlog, med drugim tudi takšne, kakršne smo že prej omenili. Zatem pa je izrekel še naslednjo pomembno misel: »Ko boste videli, da se vse to dogaja, vedite, da je Božje kraljestvo blizu.« (Luka 21:31) Te naravne nesreče nam torej sporočajo nekaj pomembnega. So znanilke velike prelomnice, ki je že tik pred nami.

Za naravne nesreče so odgovorne tudi hudobne sile

Vseeno pa se mnogi sprašujejo: Če za naravne nesreče ni kriv Bog, kdo ali kaj pa je potem? Odgovor na to vprašanje lahko razumemo samo, če poznamo pomembno resnico, omenjeno v Bibliji: »Ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega.« (1. Janezovo 5:19) Ta vrstica pokaže, da za slabe razmere v svetu ni odgovoren Bog, temveč v mnogih primerih njegov sovražnik, »Hudobni«, ki je na drugih  mestih v Bibliji imenovan »Hudič«. (Razodetje 12:9, 12)

Tega Božjega sovražnika vodijo sebični interesi, zato na ljudi gleda kot na nekaj, kar se po uporabi zavrže. Ker ima oblast nad celotnim svetom, je miselnost »uporabi in odvrzi« razširil med ljudi. Na to dejstvo kaže tudi svetopisemska prerokba, ki pravi, da bodo »v zadnjih dneh« ljudje ljubili sebe in denar ter da bodo domišljavi in ošabni. (2. Timoteju 3:1, 2) Zato ni nič presenetljivega, da je globalni sistem, ki ga je Hudič ustvaril na temelju teh in drugih brezbožnih lastnosti, danes v razcvetu. Hudič spodbuja k sebičnemu in lakomnemu izkoriščanju zemljinih virov, ki ljudi pogosto pahne v težave.

V katerem smislu ta lakomni sistem prispeva k naravnim nesrečam? V poročilu Združenih narodov je glede globalnih katastrof pisalo: »Prebivalstvo je vse prevečkrat zelo gosto naseljeno na nevarnih področjih, denimo poplavnih ravnicah. Poleg tega se okolje zaradi uničevanja gozdov in močvirij ne more več tako uspešno upirati grozečim nevarnostim. To pa še ni vse. Zaradi povečanih koncentracij toplogrednih plinov [. . .], ki so posledica človeških dejavnosti, nam grozijo globalne podnebne spremembe in dvig morske gladine.« Čeprav za večino teh »dejavnosti« trdijo, da koristijo gospodarskemu napredku, pa se ljudje z njimi v resnici ukvarjajo zaradi sebičnosti in lakomnosti, ki prežemata ves svet.

Mnogi strokovnjaki se zavedajo teh dejstev in priznavajo, da so zaradi nepremišljenih človeških dejavnosti pogubne posledice naravnih nesreč še večje, kot bi sicer bile. Pravzaprav so ljudje nevede lutke v Hudičevih rokah, ko podpirajo sistem, zaradi katerega človeštvo doživlja še hujše nesreče, kot bi jih sicer.

Vidimo torej, da so mnoge naravne nesreče posledica človekovega brezbrižnega ravnanja. Vendar nekatere katastrofe ne bi imele tako uničujočih posledic, če bi se zgodile kje drugje. V mnogih delih sveta so posledice naravnih nesreč dosti hujše zaradi zahrbtnega ravnanja brezobzirnih posameznikov oziroma zato, ker so ekonomske in socialne razlike, značilne za današnji svet, množice ljudi prisilile živeti na nevarnih območjih. Seveda pa ljudje niso žrtev naravnih nesreč samo zaradi človeške napake ali nepazljivosti, temveč tudi zato, ker jih »doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Pridigar 9:11)

Kako bi se lahko spoprijeli z naravno nesrečo, pa naj je vzrok zanjo takšen ali drugačen? V nadaljevanju bomo pogledali, kaj bi lahko storili, da bi bile njene posledice čim manjše.