Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP DECEMBER 2011

Kako se spoprijeti z naravnimi nesrečami

Kako se spoprijeti z naravnimi nesrečami

Naravne nesreče so vse pogostejše in vse bolj uničevalne. Kaj lahko posameznik stori, da bi takšno katastrofo preživel in se spoprijel z njenimi posledicami? Poglejmo si nekaj praktičnih napotkov.

Ne prebivajte na področju, kjer je velika verjetnost katastrof.

»Ostroumen človek opazi húdo in se skrije, neizkušeni pa gredo naprej in žanjejo posledice,« piše v Svetem pismu. (Pregovori 22:3) Ta modri nasvet je uporaben tudi ob naravnih nesrečah. Če oblasti opozarjajo pred bližajočim se izbruhom vulkana, poplavami ali orkanom oziroma tajfunom, človeku zdrava pamet pove, da se je treba z ogroženega področja umakniti tja, kjer je bolj varno. Življenje je veliko dragocenejše od hiše ali drugih gmotnih stvari.

Nekateri se, če imajo možnost, odločijo, da ne bodo živeli na področju, kjer je precejšnja verjetnost naravnih nesreč. Neki strokovnjak pravi: »Tveganje za naravne nesreče je geografsko zelo skoncentrirano. Največja stopnja tveganja je na zelo majhnem delu zemljinega površja in večina prihodnjih zelo obsežnih katastrof se bo zgodila na teh področjih.« To denimo velja za priobalna nižavja oziroma področja blizu tektonskih prelomnic. Če živite na področju, na katerem ni tako velika nevarnost naravnih nesreč oziroma če se preselite na varnejši kraj, je manj verjetno, da boste žrtev naravne nesreče.

Imejte izdelan načrt, kako ravnati ob naravni nesreči.

Kljub vsem varnostnim ukrepom se vam lahko zgodi, da vas bo doletela naravna nesreča. Vendar se boste z njo veliko lažje spoprijeli, če boste vnaprej pripravljeni. To je tudi v skladu z nasvetom iz Pregovorov 22:3, ki smo ga navedli na začetku. Ali imate na dosegu rok pripravljeno torbo z nujnimi potrebščinami? Knjiga 1–2–3 of Disaster Education priporoča, katere stvari naj bi dali v to torbo: komplet za prvo pomoč, ustekleničeno vodo, nepokvarljivo hrano in pomembne dokumente. Prav tako bi bilo modro, da kot družina razmislite o tem, do katerih nesreč lahko pride v vašem kraju, in se pogovorite, kako bi pri vsaki ukrepali.

Ali imate na dosegu rok pripravljeno torbo z nujnimi potrebščinami?

Bodite si blizu z Bogom.

To lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah. Biblija govori o Bogu kot o »Očetu najgloblje usmiljenosti in Bogu vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski«. Neka druga vrstica pa zanj pravi, da »tolaži potrte«. (2. Korinčanom 1:3, 4; 7:6)

Da, Bog dobro ve, kaj doživljajo tisti, ki zaupajo vanj. Kot Bog ljubezni jih na različne načine poživlja in spodbuja. (1. Janezovo 4:8) Če se obrnejo k njemu v molitvi in ga prosijo  za njegovega mogočnega svetega duha, ne pa za to, da bi storil čudež, jim to lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah. Sveti duh jih lahko spomni na biblijske odlomke, ki jih bodo potolažili in pomirili. Počutili se bodo podobno kakor David, kralj staroveškega Izraela, ki je rekel: »Četudi bi hodil po dolini goste teme, ne bom se bal hudega, saj si ti z menoj. Tvoja šiba in tvoja palica me tolažita.« (Psalm 23:4)

To, da Boga prosimo za svetega duha, ne pa za čudež, nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah.

Kristjani si med seboj pomagajo.

V prvem stoletju je krščanski prerok Agab nakazal, da »bo ves obljudeni svet kmalu zajela velika lakota. In to se je tudi res zgodilo za časa Klavdija.« Lakota je hudo prizadela mnoge Jezusove učence v Judeji. Kaj so storili učenci v drugih krajih, ko so slišali za težke razmere sovernikov? V poročilu piše, da so »sklenili, da bodo bratom, ki prebivajo v Judeji, vsak po svojih zmožnostih poslali pomoč«. (Apostolska dela 11:28, 29) Ljubezen do sokristjanov jih je navedla na to, da so jim priskrbeli potrebna sredstva.

Ko se kristjani spoprijemajo s posledicami naravnih nesreč, jim soverniki pomagajo.

»Počutila sem se ljubljeno in zaščiteno.«

Današnji Božji služabniki se ob naravnih nesrečah odzovejo podobno. Jehovove priče so znani po tem, da pomagajo sovernikom. Ko je denimo 27. februarja 2010 Čile stresel močan potres, so Jehovove priče hitro priskočili na pomoč prizadetim. Karla, ki ji je cunami odnesel hišo, se spominja: »Zelo smo bili potolaženi in spodbujeni, ko so nam že naslednji dan prišli pomagat [Priče] iz drugih krajev. Nobenega dvoma ni, da nas je Jehova tolažil po teh prostovoljcih, ki so za nas storili toliko dobrega. Počutila sem se ljubljeno in zaščiteno.« Karlin ded, ki ni Priča, je vse to opazoval. Rekel je: »To se povsem razlikuje od tega, kar sem v vseh teh letih videl v svoji Cerkvi.« Zaradi tega, kar je doživel, je Jehovove priče prosil, da bi z njim preučevali Sveto pismo.

To, da smo skupaj s tistimi, ki imajo radi Boga, nam je lahko v času nesreče v veliko pomoč. Toda ali bo kdaj prišel čas, ko ne bo več naravnih nesreč? Poglejmo si, kaj nam ima glede tega povedati Sveto pismo.