Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP DECEMBER 2011

Ali nas Bog kaznuje?

Ali nas Bog kaznuje?

»Čeprav mi je žal za žrtve katastrofe, je bil po mojem mnenju to tembacu (kazen božanskega izvora),« je dejal eden od vodilnih japonskih politikov, zatem ko sta marca 2011 državo prizadela potres z magnitudo 9,0 in cunami.

Ko je v potresu, ki je januarja 2010 prizadel Haiti, umrlo več kot 220.000 ljudi, je neki ugledni televizijski pridigar rekel, da je do tega prišlo zato, ker so »sklenili pogodbo s hudičem«, in da se morajo »vrniti k bogu«.

»Bog želi prebuditi našo otopelo in ravnodušno vest,« je izjavil neki katoliški duhovnik, ko je v filipinskem mestu Manila v izbruhu panike izgubilo življenje 79 ljudi. Tamkajšnji časopis je poročal, da »21 odstotkov odraslih verjame, da Bog sprošča svojo jezo s plazovi, tajfuni in drugimi nesrečami«, ki pogosto pustošijo po deželi.

PREPRIČANJE, da nesreče povzroča Bog, zato da kaznuje slabe ljudi, ni nekaj novega. Zatem ko je leta 1755 okoli 60.000 ljudi umrlo v potresu, ognju in cunamiju, ki so prizadeli portugalsko mesto Lizbono, se je slavni filozof Voltaire spraševal: »Ali je v uničeni Lizboni več pregrehe kakor v Parizu, kjer ni konca čutnim užitkom?« Pravzaprav se to, ali Bog kaznuje ljudi z naravnimi nesrečami, sprašuje na milijone ljudi. V mnogih deželah takšnim katastrofam rečejo kar »Božja šiba«.

Glede na vse to se nam vsiljujeta naslednji vprašanji: Ali Bog res kaznuje ljudi z naravnimi nesrečami? Ali je nedavna »poplava« katastrof Božja kazen?

Tisti, ki radi hitro zvalijo krivdo na Boga, kot primer navajajo svetopisemske pripovedi, ki govorijo o tem, da je Bog uničeval z naravnimi silami. (1. Mojzesova 7:17–22; 18:20; 19:24, 25; 4. Mojzesova 16:31–35) Toda če si ta svetopisemska poročila pobliže pogledamo, ugotovimo, da za te dogodke veljajo tri glavne značilnosti. Kot prvo je Bog ljudi vsakič vnaprej posvaril. Kot drugo je uničeval selektivno; umrli so samo nepopravljivo hudobni in tisti, ki niso upoštevali opozoril, danes pa v naravnih nesrečah umirajo tako dobri kot slabi ljudje. Kot tretje je Bog nedolžnim omogočil, da so si rešili življenje. (1. Mojzesova 7:1, 23; 19:15–17; 4. Mojzesova 16:23–27)

Nobenega dokaza torej ni, da za brezštevilnimi katastrofami, ki dandanes terjajo na milijone življenj, stoji Bog. Zakaj pa je potem vedno več poročil o naravnih nesrečah? Kaj lahko storimo, da bi ob morebitni katastrofi utrpeli kar najmanjše posledice? In ali bo kdaj prišel čas, ko takšnih nesreč ne bo več? Odgovore na ta vprašanja si lahko preberete v nadaljnjih člankih.