Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP NOVEMBER 2009

Biblija – presenetljiva zgodba o preživetju

Biblija – presenetljiva zgodba o preživetju

BIBLIJA je najbolj razširjena knjiga v zgodovini – po ocenah je na svetu že kakih 4,8 milijarde izvodov. Samo v letu 2007 jih je bilo natisnjenih več kot 64,600.000. Za primerjavo: istega leta je bila v Združenih državah Amerike prva naklada najbolje prodajanega romana 12 milijonov izvodov.

Biblija je na svoji poti do tega, da je postala najbolj razširjena knjiga na svetu, preživela mnogo nevarnosti. Skozi zgodovino se je dogajalo, da so jo označili za prepovedano čtivo in njene izvode sežigali, tiste, ki so jo prevajali, pa so zatirali in ubijali. Vendar ena največjih nevarnosti za nadaljnji obstoj Biblije niso bili nenadni vali preganjanja, ampak počasni proces razpadanja. Kako to?

Biblija je zbirka 66 manjših knjig, od katerih so najstarejše pred več kot 3000 leti napisali oziroma sestavili pripadniki izraelskega naroda. Prvotni pisci in prepisovalci so navdihnjena sporočila zapisovali na neobstojne materiale, kot sta papirus in usnje. Do sedaj ni bil najden še noben originalni zapis. Vendar pa so našli na tisoče starodavnih prepisov krajših in daljših odlomkov biblijskih knjig. Fragment ene od teh knjig, in sicer Janezovega evangelija, izvira iz časa le nekaj desetletij za tem, ko je apostol Janez napisal izvirno besedilo.

»Prepisi besedil hebrejske Biblije [Stara zaveza] so izjemno točni in, kar se tega tiče, nimajo primerjave v grški in latinski klasični literaturi.« (Profesor Julio Trebolle Barrera)

Zakaj je presenetljivo, da je preživel sploh kateri prepis Biblije? In kako točno današnje biblije sporočajo to, kar so zapisali prvotni pisci?

Kaj se je zgodilo z drugimi staroveškimi zapisi?

To, da je Biblija preživela, je res presenetljivo, če upoštevamo, kaj se je zgodilo z zapisi narodov, ki so živeli sočasno z Izraelci. Na primer, v prvem tisočletju pr. n. št. so bili sosedje Izraelcev Feničani. Ti pomorski trgovci so svojo črkovno pisavo razširili po vsem Sredozemlju. Poleg tega so z Egiptom in Grčijo na veliko trgovali s papirusom, kar jim je prinašalo dobiček. Vendar pa v reviji National Geographic glede Feničanov piše: »Njihovi zapisi, večinoma na krhkem papirusu, so razpadli, tako da zdaj Feničane poznamo predvsem iz pristranskih poročil njihovih sovražnikov. Čeprav je to ljudstvo, kot je videti, imelo bogato literarno zakladnico, se je ta že davno povsem izgubila.«

Kako pa je z zapisi starodavnih Egipčanov? Hieroglifi, ki so jih vklesali ali naslikali na tempeljske zidove in druge podlage, so zelo znani. Egipčani so znani tudi po tem, da so izumili papirus kot material za pisanje. Vendar glede egipčanskih zapisov na papirusu egiptolog K. A. Kitchen pravi: »Ocenjujejo, da je od približno leta 3000 pa do grško-rimskih časov povsem izginilo kakih 99 odstotkov vseh papirusov.«

 Kaj pa papirusni zapisi Rimljanov? Razmislite o naslednjem. Glede na knjigo Roman Military Records on Papyrus so rimski vojaki očitno prejeli plačilo trikrat letno, znesek pa je bil napisan na papirusnem potrdilu. Ocenjujejo, da je bilo v 300-letnem obdobju od vlade cesarja Avgusta (27 pr. n. št.–14 n. št.) do vlade cesarja Dioklecijana (284–305 n. št.) izdanih 225,000.000 takšnih potrdil. Koliko se jih je ohranilo? Od teh, ki so jih našli, sta berljiva le dva.

Zakaj se je ohranilo tako malo staroveških zapisov na papirusu? Neobstojni materiali, kot sta papirus in usnje (drug običajni material za pisanje), v vlažnem podnebju hitro razpadejo. V The Anchor Bible Dictionary piše: »Zaradi vpliva podnebja se lahko papirusni zapisi iz tega obdobja [prvo tisočletje pr. n. št.] morda ohranijo le, če so v puščavi in shranjeni v kakšni jami oziroma zavetju.«

Kaj pa biblijska besedila?

Prvotne biblijske knjige so bile očitno napisane na krhkih materialih, kakršne so uporabljali Feničani, Egipčani in Rimljani. Kako so potem biblijska besedila preživela, tako da je Biblija postala najbolj razširjena knjiga na svetu? Profesor James L. Kugel omenja en razlog. On pravi, da so izvirne zapise prepisovali »znova in znova, in to že v času, ko je nastajala Biblija«.

Koliko se novodobni prevodi Biblije ujemajo s starodavnimi rokopisi? Profesor Julio Trebolle Barrera, član skupine strokovnjakov, ki je odgovorna za preučevanje in objavo starodavnih rokopisov, znanih po imenu Mrtvomorski zvitki, pravi: »Prepisi besedil hebrejske Biblije so izjemno točni in, kar se tega tiče, nimajo primerjave v grški in latinski klasični literaturi.« Ugledni biblicist F. F. Bruce pa je dejal: »Dokazov v prid našim novozaveznim spisom je veliko veliko več kakor dokazov v prid mnogim delom klasičnih avtorjev, pa vendar nikomur še na misel ne pride, da bi podvomil o verodostojnosti teh del.« Rekel je še: »Če bi bila Nova zaveza zbirka posvetnih zapisov, večina ljudi o njeni verodostojnosti ne bi niti malo podvomila.« Biblija je nedvomno izjemna knjiga. Ali si vsak dan vzamete čas, da bi jo brali? (1. Petrovo 1:24, 25)

Danes še vedno obstaja okoli 6000 ročnih prepisov kakega dela Hebrejskih spisov ali Stare zaveze in približno 5000 prepisov kakega dela Grških spisov ali Nove zaveze.

 

Spoznajte več

Zakaj lahko zaupate svetopisemskim evangelijem

Razmislite o dokazih, ki jih navajajo starodavni rokopisi.