Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP NOVEMBER 2008

Ali je Beseda bil »Bog« ali »bog«?

Ali je Beseda bil »Bog« ali »bog«?

S TEM vprašanjem se morajo spoprijeti prevajalci Biblije, ko pridejo do prve vrstice Janezovega evangelija. V Prevodu novi svet je ta vrstica prevedena: »V začetku je bil Beseda in Beseda je bil pri Bogu in Beseda je bil bog.« (Janez 1:1) V nekaterih drugih prevodih zadnji del te vrstice sporoča misel, da je bila Beseda »božanska« oziroma nekaj temu podobnega. (SSP, pdč. op; A New Translation of the Bible, po prevodu Jamesa Moffatta; The New English Bible) Toda v mnogih prevodih je zadnji del Janeza 1:1 preveden takole: »Beseda je bila Bog.« (Ekumenska izdaja; The Holy Bible—New International Version; The Jerusalem Bible)

Grška slovnica in sobesedilo tega stavka jasno kažeta, da je v Prevodu novi svet ta vrstica pravilno prevedena in da »Besede« ne bi smeli enačiti z »Bogom«, omenjenim prej v vrstici. Kljub temu zaradi dejstva, da grščina v prvem stoletju ni imela nedoločnega člena, nekateri menijo, da je to stvar razprave. Ravno zato je zelo zanimivo, kako je bila ta vrstica prevedena v jeziku, ki so ga govorili v prvih stoletjih našega štetja.

 Ta jezik je sahidsko narečje koptščine. Koptski jezik so govorili v Egiptu v stoletjih tik po Jezusovem delovanju na zemlji, sahidsko narečje pa je bilo zgodnja pisana oblika tega jezika. O zgodnjih koptskih prevodih Biblije v The Anchor Bible Dictionary piše naslednje: »Glede na to, da so bili LXX [Septuaginta] in NZ [Krščanski grški spisi] prevedeni v koptščino v 3. stoletju n. št., temelji koptski prevod na gr. rkp. [grških rokopisih], ki so znatno starejši od velike večine obstoječih pričevanj.«

Besedilo v sahidskem narečju koptščine je posebej zanimivo iz dveh razlogov. Prvi je ta, kot je razvidno od prej, da odseva razumevanje Pisem iz obdobja pred četrtim stoletjem, pred stoletjem, v katerem je trojica postala uradna doktrina. Drugi, koptska slovnica je v enem pomembnem vidiku sorazmerno podobna angleški slovnici. Najzgodnejši prevodi Krščanskih grških spisov so nastali v sirskem, latinskem in koptskem jeziku. Sirščina in latinščina podobno kakor takratna grščina nimata nedoločnega člena. Koptščina pa ga ima. Poleg tega učenjak Thomas O. Lambdin v svojem delu Introduction to Sahidic Coptic pravi: »V koptščini sta se določni in nedoločni člen uporabljala zelo podobno, kakor se uporabljata v angleščini.«

Zaradi tega v koptskem prevodu najdemo zanimive dokaze za to, kako so vrstico v Janezu 1:1 razumeli takrat. Kaj ugotovimo? Prevod v sahidskem narečju koptščine uporablja v zadnjem delu te svetopisemske vrstice ob besedi »bog« nedoločni člen. Očitno so se ti staroveški prevajalci zavedali, da besede, ki jih je Janez zapisal v prvi vrstici svojega evangelija, ne pomenijo tega, da moramo Jezusa enačiti z Vsemogočnim Bogom. Beseda je bil bog, ne pa Vsemogočni Bog.