Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP FEBRUAR 2008

 Poučujte svoje otroke

Marko je vztrajal

Marko je vztrajal

MARKO je napisal eno od štirih biblijskih knjig, ki govorijo o Jezusovem življenju. Njegova knjiga je najkrajša in najlažja za branje. Kdo je bil Marko? Kaj misliš, ali je poznal Jezusa? – * Poglejva, kakšne težke preizkušnje je doživljal Marko in zakaj je še naprej vztrajal na krščanski poti.

V Bibliji je Marko po imenu prvič omenjen po tistem, ko je kralj Herod Agripa zaprl apostola Petra v ječo. Neko noč je angel rešil Petra iz zapora in ta se je nemudoma odpravil na dom Markove matere, Marije, ki je živela v Jeruzalemu. To se je zgodilo približno deset let po tem, ko so ob pashi leta 33 n. št. ubili Jezusa. (Apostolska dela 12:1–5, 11–17)

Ali veš, zakaj je Peter šel na Marijin dom? – Verjetno je šel tja zato, ker je poznal njeno družino in ker je vedel, da imajo pri njej doma shode Jezusovi učenci. Markov bratranec, Barnaba, je bil že dolgo Jezusov učenec, vsaj od binkoštnega praznika leta 33 n. št. V Bibliji je omenjeno, da je bil v tistem času zelo radodaren do novih učencev. Torej je Jezus verjetno poznal Barnaba pa tudi njegovo teto Marijo in njenega sina Marka. (Apostolska dela 4:36, 37; Kološanom 4:10)

Marko je v svojem evangeliju zapisal, da je bil tisto noč, ko so prijeli Jezusa, prisoten tudi mladenič, ki je imel »svoje telo« pokrito samo s platnenim oblačilom. Ko so sovražniki skušali prijeti mladeniča, je ta, kot je Marko zapisal, pobegnil. Kaj meniš, kdo bi ta mladenič lahko bil? – Da, verjetno je bil Marko! Ko so torej Jezus in apostoli pozno tisti večer zapustili hišo, v kateri so praznovali pasho, je Marko verjetno hitro nekaj oblekel in jim sledil. (Marko 14:51, 52)

Kdo bi lahko bil ta mladenič? Kaj se mu je zgodilo in zakaj?

Marko je res živel v duhovno spodbudnem okolju. Najverjetneje je bil prisoten, ko je bil ob binkoštih leta 33 n. št. izlit sveti duh, pa tudi tesno se je družil z zvestimi Božjimi služabniki, kot je bil denimo Peter. Poleg tega je spremljal svojega bratranca Barnaba, ki je Savlu priskočil na pomoč in ga predstavil Petru. To je bilo kakšna tri leta za tem, ko se je Savlu v videnju prikazal Jezus. Nekaj let pozneje je Barnaba odšel v Tarz, da bi tam poiskal Savla. (Apostolska dela 9:1–15, 27; 11:22–26; 12:25; Galačanom 1:18, 19)

 Leta 47 n. št. sta bila Barnaba in Savel izbrana za misijonarja. S seboj sta vzela tudi Marka, toda ta ju je iz neznanega razloga zapustil in se vrnil domov v Jeruzalem. Savla, ki je postal znan po svojem rimskem imenu Pavel, je to razjezilo. Marku ni kar spregledal tega, kar je imel za resno napako. (Apostolska dela 13:1–3, 9, 13)

Ko sta se Pavel in Barnaba vrnila s svojega misijonarskega potovanja, sta poročala o čudovitem uspehu, ki sta ga imela. (Apostolska dela 14:24–28) Čez nekaj mesecev sta načrtovala, da se bosta vrnila in obiskala nove učence na področjih, kjer sta prej oznanjevala. Barnaba je hotel s seboj vzeti tudi Marka. Toda ali veš, kaj si je o tem mislil Pavel? – Pavlu se to »ni zdelo prav«, saj ju je Marko prejšnjikrat zapustil in se vrnil domov. To, kar se je zgodilo zatem, je Marka gotovo potrlo.

Pavel in Barnaba sta si prišla navzkriž in potem, ko je »prišlo do hudega izbruha jeze«, sta šla vsak po svoje. Barnaba je vzel s seboj Marka, da sta šla oznanjevat na Ciper, Pavel pa je izbral Sila in skupaj z njim obiskal nove učence, kakor je nameraval že prej. Marko je bil gotovo zelo žalosten, ker sta se Pavel in Barnaba zaradi njega sprla! (Apostolska dela 15:36–41)

Ne vemo, zakaj je Marko tistikrat zapustil Pavla in Barnaba ter odšel domov. Verjetno je imel za to, kot je sam menil, dober razlog. Kakor koli že, Barnaba je bil očitno prepričan, da se to ne bo ponovilo. In imel je prav. Marko je vztrajal! Pozneje je služil kot misijonar skupaj s Petrom v oddaljenem Babilonu. Od  tam je Peter poslal pozdrave drugim občinam in dodal, da jih pozdravlja tudi Marko, ki ga je imenoval kar »moj sin«. (1. Petrovo 5:13)

Peter in Marko sta, ker sta skupaj služila Bogu, postala res dobra prijatelja! To je očitno tudi, ko beremo Markov evangelij. Iz tega, kar je Marko zapisal, se vidi, da mu je Peter, ki je bil dober opazovalec, pripovedoval o dogodkih, ki jim je bil priča. Za primer lahko vzameva poročila o nevihti na Galilejskem jezeru in jih med seboj primerjava. Marko v svojem poročilu doda podrobnosti o tem, kje je Jezus spal v čolnu in na čem je spal, kar bi opazil ribič, kot je bil Peter. Zakaj si ne bi tega sama pogledala? Preberiva biblijska poročila iz Matejevega evangelija 8:24, Markovega evangelija 4:37, 38 in Lukovega evangelija 8:23 ter jih med seboj primerjajva.

Ko je bil Pavel pozneje zaprt v Rimu, je Marka pohvalil za to, da ga je zvesto podpiral. (Kološanom 4:10, 11) In ko je bil ponovno zaprt v tem mestu, je pisal Timoteju in ga prosil, naj s seboj pripelje Marka, ter pojasnil, da mu »bo koristen za službo«. (2. Timoteju 4:11) Resnično, kakšne velike službene prednosti je dobil Marko, zato ker je vztrajal!

Katerih blagoslovov je bil deležen Marko, zato ker je vztrajal?

^ odst. 3 Če berete skupaj z otrokom, je ta pomišljaj namenjen temu, da vas spomni, da se pri branju ustavite in otroka spodbudite, naj pove svoje mnenje.