Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) DECEMBER 2015

Prevod novi svet – revidirana angleška izdaja iz leta 2013

Prevod novi svet – revidirana angleška izdaja iz leta 2013

Z LETI smo Sveto pismo – prevod novi svet večkrat revidirali, v daleč največjem obsegu pa smo to storili leta 2013. Najnovejši revidirani angleški prevod na primer vsebuje okoli 10 odstotkov manj besed. Revidirani so bili nekateri ključni svetopisemski izrazi. Nekatera poglavja so zdaj napisana v pesniški obliki, poleg tega so v standardni izdaji dodane opombe s pojasnili. V tem članku bi bilo nemogoče razpravljati o vseh spremembah, zato si bomo pogledali samo nekatere glavne.

Katere ključne svetopisemske izraze smo spremenili? Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem članku, smo »šeol«, »had« in »duša« prevedli z drugimi besedami. Spremenili pa smo tudi nekatere druge izraze.

»Razpuščeno vedenje« smo na primer spremenili v »predrzno vedenje«, saj ta besedna zveza pomensko pokriva izvirno grško besedo, ki izraža zaničljivo stališče. Izraz »dolgotrpnost« iz prejšnjih prevodov lahko sporoča napačno misel, in sicer to, da kdo trpi dolgo časa; beseda »potrpežljivost« boljše izraža pravi pomen. Besedo »veseljačenja« smo nadomestili z besedno zvezo »divje zabave«, ki je v današnjem času bolj razumljiva. (Gal. 5:19–22) »Srčna dobrotljivost« je po novem »zvestovdana ljubezen« – besedna zveza, ki sporoča pravo misel. Pokriva namreč pomen svetopisemskega izraza, ki se pogosto pojavlja skupaj z »zvestobo«. (Ps. 36:5; 89:1)

Nekatere izraze, ki smo jih dosledno oziroma večinoma prevajali z enim izrazom, sedaj ne prevajamo več tako, ampak skladno s sobesedilom. Hebrejska beseda ohlám denimo, ki smo jo nekoč večinoma prevajali z »nedoločen čas«, lahko pomeni »večno«. Pomisli, kako to vpliva na prevajanje vrstic, kot sta Psalm 90:2, ki izraža misel o večnosti, in Miha 5:2, v kateri je izraženo omejeno časovno obdobje.

V Svetem pismu pogosto najdemo hebrejski in grški izraz, ki se prevajata s »seme«. Uporabljata se tako v povezavi s kmetijstvom kot tudi v figurativnem pomenu, ko gre za »potomstvo«. V preteklih  izdajah Prevoda novi svet smo »seme« zapisovali povsod, tudi v 1. Mojzesovi 3:15. Toda v angleščini ni več običajno uporabljati besede »seme«, kadar gre za »potomstvo«. Zato smo v revidirani izdaji v 1. Mojzesovi 3:15 in sorodnih vrsticah uporabili izraz »potomstvo«. (1. Mojz. 22:17, 18; Raz. 12:17) Na drugih mestih smo to besedo prevedli skladno s sobesedilom. (1. Mojz. 1:11; Ps. 22:30; Iza. 57:3)

Zakaj smo spremenili mnoge dobesedno prevedene izraze? V dodatku A1 v revidirani angleški izdaji piše, da v dobrem prevodu Svetega pisma »beseda ali besedna zveza ni prevedena dobesedno, kadar bi se s tem popačil ali zakril njen pomen, ampak je izražen njen točni pomen«. Kadar so stalne besedne zveze v izvirnem jeziku razumljive v drugih jezikih, so prevedene dobesedno. Besedna zveza »preiskujem [. . .] srca« iz Razodetja 2:23 je na primer razumljiva v mnogih jezikih. Toda besedna zveza »preiskujem obisti [ali ledvice]«, ki je zapisana v isti vrstici, morda ni takoj razumljiva. Zato smo »obisti« v revidirani izdaji prevedli z »najgloblje misli«, kar sporoča pomen v izvirnem jeziku. Podobno smo v 5. Mojzesovi 32:14 stalno besedno zvezo, ki se dobesedno glasi »ledvična tolšča pšenice«, prevedli z »najboljša pšenica«, kar je bolj razumljivo. Tudi besedna zveza »imam neobrezane ustnice« v večini jezikov ni niti približno tako razumljiva kakor »težko govorim«. (2. Mojz. 6:12)

Zakaj smo izraza »Izraelovi sinovi« in »dečki brez očeta« zdaj prevedli z »Izraelci« in »otroci brez očeta«? V hebrejščini moški in ženski spol ponavadi določata, ali gre za moškega ali žensko. Včasih pa izraz v moškem spolu označuje oba, moškega in žensko. Iz sobesedila nekaterih vrstic, v katerih so omenjeni »Izraelovi sinovi«, lahko sklepamo, da gre za moške in ženske. Zato je ta izraz zdaj običajno preveden z »Izraelci«. (2. Mojz. 1:7; 35:29; 2. kra. 8:12)

Podobno smo v 1. Mojzesovi 3:16 hebrejski izraz v moškem spolu, ki pomeni »sinovi«, že v prejšnjih izdajah Prevoda novi svet prevedli z »otroci«. Isti izraz, ki ga najdemo tudi v 2. Mojzesovi 22:24, pa smo v revidirani izdaji prevedli drugače kakor v prejšnjih, in sicer takole: »Vaši otroci [v hebrejščini sinovi] [bodo] ostali brez očeta.« Isto načelo smo upoštevali tudi v drugih primerih. »Deček brez očeta« smo denimo spremenili v »sirota« ali »nekdo, ki nima očeta«. (5. Mojz. 10:18; Job 6:27) Podobno je prevedeno tudi v grški Septuaginti. Iz istega razloga smo v Pridigarju 12:1 namesto besedne zveze »mladeniška leta« zapisali »dnevi svoje mladosti«.

Zakaj smo poenostavili mnoge hebrejske glagole? Dve glavni obliki glagolov v hebrejščini sta nedovršna in dovršna. Prva kaže na trajajoče dejanje, druga pa na končano dejanje. V preteklih angleških izdajah Prevoda novi svet smo hebrejske nedovršne glagole dosledno prevajali z glagolom in dodatnim pomožnim izrazom, s katerim smo nakazali trajajoče oziroma ponavljajoče se dejanje. * Z besedami, kot sta »zagotovo« in »res«, ki izražata poudarek, smo pri dovršnih glagolih nakazali končano dejanje.

V revidirani izdaji takšnih pomožnih izrazov nismo uporabili, razen če je bilo to treba storiti  zaradi jasnosti pomena. Nobene potrebe na primer ni, da bi poudarjali, da je Bog govoril oziroma večkrat rekel: »Naj nastane svetloba.« Zato v revidirani izdaji nedovršni hebrejski glagol, ki pomeni »reči«, ni zapisan v obliki, ki nakazuje na trajajoče dejanje. (1. Mojz. 1:3) Po drugi strani pa je Jehova očitno večkrat poklical Adama, zato tudi v najnovejši izdaji v 1. Mojzesovi 3:9 piše, da ga je »klical«. Skratka, v revidiranem prevodu smo hebrejske glagole poenostavili, zato da bi bolj prišlo v ospredje dejanje kakor pa to, ali gre v hebrejščini za nedovršno ali dovršno obliko glagola. Tako smo skušali vsaj nekoliko posnemati jedrnato izražanje v hebrejščini.

Po zgledu prvotnih zapisov smo zdaj več poglavij napisali v pesniški obliki.

Zakaj je zdaj več poglavij napisanih v pesniški obliki? Mnogi deli Svetega pisma so bili prvotno napisani kot poezija. V sodobnih jezikih poezijo pogosto določa rima, medtem ko sta v hebrejski poeziji najpomembnejša elementa vzporedja in nasprotja. V hebrejski poeziji se ritem ne doseže z besedami, ki se rimajo, temveč z logičnim zaporedjem misli.

V prejšnjih izdajah Prevoda novi svet sta bili Jobova knjiga in knjiga Psalmov napisani v verzih, zato da bi bilo jasno, da sta bili prvotno namenjeni petju oziroma recitiranju. Pri tem zapisu pridejo do izraza posamezni elementi poezije, besedilo pa si je tudi lažje zapomniti. V revidirani izdaji smo v verzih napisali tudi Pregovore, Visoko pesem in številna poglavja iz preroških knjig, zato da bi pokazali, da so bili ti deli Božje Besede prvotno napisani v pesniški obliki, in da bi osvetlili vzporedja in nasprotja. Primer tega je Izaija 24:2, kjer vsak verz vsebuje nasprotje in vsak nadgradi prejšnjega, zaradi česar je še bolj jasno, da nihče ne more uiti Božji sodbi. Če so takšne vrstice napisane v pesniški obliki, bralec lahko takoj vidi, da se biblijski pisec ni ponavljal, ampak da je s pesniškim stilom pisanja želel poudariti Božje sporočilo.

V hebrejščini razlika med prozo in poezijo morda ni vedno očitna, zato se prevodi Svetega pisma razlikujejo v tem, kateri odlomki so napisani v pesniški obliki. To je stvar prevajalčeve presoje. V nekaterih prevodih najdemo prozo, ki je napisana v pesniškem jeziku. Prevajalec je brez zadržkov uporabljal slikovit jezik, besedne igre in paralelizem, da bi poudaril bistvo.

Novost v revidiranem Prevodu novi svet je okvir »Kratka vsebina« na začetku posamezne knjige. Ta še posebej pride prav pri Visoki pesmi. V tej staroveški pesnitvi se pripovedovalci pogosto menjajo, bralec pa lahko s pomočjo okvirja hitro ugotovi, kdo kdaj govori.

Kako je preučevanje rokopisov v izvirnih jezikih vplivalo na revidirani prevod? Prvotni Prevod novi svet je temeljil na hebrejskem masoretskem besedilu ter priznanem Westcottovem in Hortovem grškem besedilu. Preučevanje staroveških svetopisemskih rokopisov je od takrat napredovalo, zato lahko zdaj še bolj razumemo pomen nekaterih vrstic. Sčasoma je postalo dostopno besedilo Mrtvomorskih zvitkov. Raziskanih je bilo še več grških rokopisov. V digitalni obliki je na voljo veliko novih informacij glede staroveških rokopisov, zaradi česar je lažje analizirati razlike med temi rokopisi in ugotoviti, katero hebrejsko ali grško besedilo je najbolj podprto z dokazi. Odbor za pripravo Prevoda novi svet je vse te novosti s pridom uporabil pri preučevanju nekaterih vrstic. Zato je v revidirani izdaji nekaj sprememb.

V grški Septuaginti v 2. Samuelovi 13:21 med drugim piše: »Toda ker je imel svojega sina Amnona rad, saj je bil njegov prvorojenec, ga ni hotel prizadeti.« Prejšnje izdaje Prevoda novi svet niso vsebovale teh besed, saj jih ni v masoretskem besedilu. So pa v Mrtvomorskih zvitkih, zato smo jih vnesli tudi v revidirano izdajo. Iz podobnih razlogov smo Božje ime vrnili na pet mest v Prvi Samuelovi knjigi. Na podlagi preučevanja grških besedil smo spremenili tudi vrstni red misli v Mateju 21:29–31. Pri tej spremembi in podobnih torej nismo strogo upoštevali enega samega pomembnega grškega besedila, temveč smo si pomagali še z drugimi staroveškimi rokopisi.

To je zgolj nekaj sprememb, zaradi katerih mnogi, ki na Prevod novi svet gledajo kot na darilo Boga, ki rad komunicira, še bolj uživajo v branju te knjige in jo tudi bolje razumejo.

^ odst. 10 Glej New World Translation of the Holy Scriptures—With References, dodatek 3C »Hebrew Verbs Indicating Continuous or Progressive Action«.