Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) OKTOBER 2015

Naj nam nič ne odvrača pozornosti od služenja Jehovu

Naj nam nič ne odvrača pozornosti od služenja Jehovu

Marija je poslušala Jezusovo besedo. Marta pa si je dala opravka z mnogimi stvarmi, ki so ji odvračale pozornost. (LUK. 10:39, 40)

PESMI: 94, 134

1., 2. Zakaj je imel Jezus rad Marto in iz česa se vidi, da ni bila popolna?

NA KAJ pomisliš, ko razmišljaš o Marti iz Svetega pisma? Je edina po imenu omenjena ženska, za katero piše, da jo je Jezus ljubil. Vendar je Božji Sin čutil čisto in nesebično ljubezen tudi do drugih bogaboječih žensk, denimo do svoje mame Marije in Martine sestre Marije. (Jan. 11:5; 19:25–27) Toda zakaj je v evangelijskem poročilu navedena ta podrobnost glede Marte?

2 Jezus Marte ni imel rad le zaradi njene gostoljubnosti in marljivosti, temveč predvsem zato, ker je bila duhovna ženska. Temu, kar je učil, je res verjela. Trdno je tudi verjela v to, da je Jezus obljubljeni Mesija. (Jan. 11:21–27) Seveda pa tako kakor vsi mi ni bila popolna. Nekoč, ko je bil Jezus na obisku v njeni hiši, se ji nekaj ni zdelo prav. Zato si je dovolila reči Jezusu, kako naj zadevo uredi. »Gospod,« mu je rekla, »kaj ti ni nič mar, da me je sestra pustila samo delati? Reci ji torej, naj mi pride pomagat.« (Beri Luka 10:38–42.) Kaj se lahko naučimo iz tega poročila?

 MARTI JE DELO ODVRAČALO POZORNOST

3., 4. S čim je Marija pokazala, da si je izbrala »dobri del«, in kateri opomin si je Marta nedvomno vzela k srcu? (Glej sliko pri naslovu.)

3 Jezus je Marti in Mariji želel podariti kak duhovni biser, da bi se jima oddolžil za njuno gostoljubnost. Marija je hotela slišati, kaj bo povedal Veliki učitelj, zato je sedla k njegovim »nogam in poslušala njegovo besedo«. Marta bi lahko storila isto. Jezus bi jo gotovo pohvalil, če bi mu pozorno prisluhnila.

4 Toda Marta je hitela pripravljat različne jedi, obenem pa še skrbela za vse drugo, da bi se Jezus na obisku počutil čim bolj prijetno. Ker pa so ji vsi ti opravki po nepotrebnem povzročali stres, se je začela jeziti na Marijo. Jezus je opazil, da si je Marta naložila preveč dela, zato ji je prijazno rekel: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari.« Takoj zatem ji je namignil, da bi bila dovolj ena sama jed. Zatem se je osredinil na Marijo in jo opral vsakršne krivde z naslednjimi besedami: »Marija si je izbrala dobri del, in ta se ji ne bo odvzel.« Marija je morda kmalu pozabila, kaj so takrat jedli, zagotovo pa ni nikdar pozabila pohvale in odličnega duhovnega pouka, ki ju je dobila, ker je Jezusu namenila vso svojo pozornost. Več kot 60 let kasneje je apostol Janez napisal, da je Jezus Marto in njeno sestro ljubil. (Jan. 11:5) Te navdihnjene besede nam nedvomno povedo, da si je Marta vzela k srcu Jezusov ljubeči opomin in si je do konca življenja prizadevala zvesto služiti Jehovu.

5. Zakaj se nam je danes še posebej težko osredinjati na to, kar je pomembnejše, in katero vprašanje se postavlja?

5 Vemo, da je danes še več stvari, ki nam lahko odvračajo pozornost od služenja Jehovu, kakor jih je bilo v biblijskih časih. »Človeštvo se še nikoli v zgodovini ni ponašalo s tako naprednimi komunikacijskimi sredstvi, z visokozmogljivimi tiskarskimi stroji, bogato ilustriranimi revijami, radiem, filmi in televizijo. [...] Vsak dan skušajo ukrasti našo pozornost s čim novim. [...] Še nedolgo tega smo naivno menili, da živimo v ‚dobi razsvetljenstva‘, zdaj pa ta vse bolj postaja ‚doba sredstev za odvračanje pozornosti‘.« Te besede je pred več kot 60 leti govornik izrekel skupini študentov v Združenih državah. »Bolj ko se bo ta svet bližal svojemu koncu,« je pisalo v angleškem Stražnem stolpu, 15. september 1958, »več bo verjetno tega, kar odvrača pozornost.« To je čisto res! Zato se postavlja pomembno vprašanje: Kako lahko poskrbimo, da nam ne bi kaj po nepotrebnem odvračalo pozornosti in da bi lahko še bolj posnemali Marijo, ki se je osredinjala na duhovne reči?

SVETA NE PORABLJAJMO DO KONCA

6. Kako zemeljski del Božje organizacije uporablja tehnične pridobitve tega sveta?

6 Zemeljski del Božje organizacije je za napredek pravega čaščenja vselej dobro izkoristil tehnične pridobitve tega sveta. Vzemimo za primer »Fotodramo stvarjenja«, ki je bila kombinacija barvnih diapozitivov in filma v barvah, opremljena pa je bila tudi z zvokom. V sklepnem delu je prikazala prihajajočo tisočletno vlado Jezusa Kristusa, ki bo prinesla mir. Zato je milijonom po vsem svetu, ki so si jo ogledali pred in med prvo svetovno vojno, prinesla tolažbo. Pozneje so kraljestveno sporočilo prenašali po radiu, tako da ga je po vsej zemlji slišalo še več milijonov ljudi. Danes pa  sta za širjenje dobre novice zelo pripravni sredstvi računalniška tehnika in internet, saj omogočata tej novici, da pride do vsakega kotička zemlje.

Ne dovoli, da bi te nepomembne stvari ovirale pri duhovnih dejavnostih. (Glej odstavek 7.)

7. a) Zakaj bi bilo nevarno, če bi svet preveč uporabljali? b) Glede česa naj bi bili še posebej pazljivi? (Glej podčrtno opombo.)

7 Vendar nas Biblija opozarja pred nevarnostjo, da bi to, kar nam ponuja svet, uporabljali preveč. (Beri 1. Korinčanom 7:29–31.) Kristjan bi zlahka porabil preveč časa za stvari, ki same po sebi niso napačne, denimo za hobije, branje knjig, gledanje televizije, obiskovanje zanimivih krajev, nakupovanje in zbiranje informacij o najnovejših elektronskih napravah ali luksuznih izdelkih. Druženje na socialnih omrežjih, sprejemanje in pošiljanje SMS-sporočil in elektronske pošte ter pogosto spremljanje zadnjih novic ali športnih rezultatov nam prav tako lahko jemlje čas in celo postane odvisnost. * (Prid. 3:1, 6) Če bi veliko časa porabili za reči, ki niso pomembne, bi se nam lahko zgodilo, da bi zanemarili to, kar je najpomembnejše – čaščenje Jehova. (Beri Efežanom 5:15–17.)

8. Zakaj je tako pomembno upoštevati nasvet, naj ne ljubimo tega, kar je v svetu?

8 Satan je svoj svet zasnoval tako, da bi nas pritegnil in odvrnil našo pozornost od služenja Jehovu. Takšen je bil svet že v prvem stoletju, še bolj pa je takšen danes. (2. Tim. 4:10) Zato bi morali upoštevati nasvet: »Ne ljubite [...] tega, kar je v svetu.« Če bomo ves čas pazili, da bomo živeli po tem nasvetu, ne bomo dovolili, da bi nam kaj odvračalo pozornost, zaradi česar bo naša »ljubezen do Očeta« vedno večja. Tako bomo tudi lažje izpolnjevali Božjo voljo in za večno obdržali njegovo naklonjenost. (1. Jan. 2:15–17)

OSREDINJAJMO SE NA TO, KAR JE POMEMBNEJŠE

9. Kaj je Jezus rekel glede figurativnega očesa in kako je bil v tem sam zgled?

9 Jezus je skladno s prijaznim nasvetom, ki ga je dal Marti, tudi učil in živel. Svoje učence je spodbujal, naj bo njihovo figurativno oko vedno »preprosto« oziroma osredinjeno na Kraljestvo. (Beri Matej 6:22, 33.) Ni se obremenjeval z gmotnim imetjem; v lasti ni imel nobene hiše ali posesti. (Luk. 9:58; 19:33–35)

10. Glede česa nam je Jezus dal zgled kmalu zatem, ko je začel oznanjevati?

 10 V času, ko je Jezus deloval na zemlji, se je zgodilo marsikaj, kar bi mu lahko odvrnilo pozornost, vendar tega ni nikdar dopustil. Kmalu zatem, ko je začel oznanjevati, je v Kafarnaumu poučeval množice in storil nekaj čudežev. Zato so ga ljudje vneto prosili, naj ne odhaja iz mesta. Kako se je odzval? Rekel jim je: »Dobro novico o Božjem kraljestvu moram oznaniti tudi drugim mestom, ker sem bil za to poslan.« (Luk. 4:42–44) Jezus je skladno s svojimi besedami po dolgem in počez oznanjeval in poučeval po Palestini. Čeprav je bil popoln, je imel čisto običajne človeške potrebe. Včasih je bil na primer zelo utrujen, ker je tako marljivo služil Bogu, in je potreboval počitek. (Luk. 8:23; Jan. 4:6)

11. Kaj je Jezus rekel moškemu, ki je bil v sporu s svojim bratom, in pred čim je posvaril?

11 Jezus je nekoč pozneje poučeval svoje učence o tem, kaj naj storijo, ko jim bodo ljudje nasprotovali. Toda neki moški mu je skočil v besedo in mu rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj dediščino podeli z menoj.« Vendar se Jezus ni hotel zaplesti v njun spor. Odgovoril mu je: »Človek, kdo me je postavil za vajinega sodnika ali delilca?« Nato je svoje učence učil naprej in jih posvaril pred nevarnostjo, da bi si želeli več in več gmotnih reči, saj bi to odvrnilo njihovo pozornost od služenja Bogu. (Luk. 12:13–15)

12., 13. a) S čim je Jezus naredil vtis na nekatere Grke v Jeruzalemu? b) Kako je Jezus preprečil, da bi mu kaj odvrnilo pozornost?

12 Jezusov zadnji teden življenja na zemlji je bil zelo stresen. (Mat. 26:38; Jan. 12:27) Opraviti je moral še veliko dela, poleg tega sta ga čakala ponižujoč sodni proces in kruta smrt. Poglejmo si denimo, kaj se je zgodilo v nedeljo, 9. nisana leta 33 n. št. Kot je bilo napovedano, je Jezus prišel v Jeruzalem na osličku, množice pa so ga pozdravljale: »Blagoslovljen ta, ki prihaja kot kralj v Jehovovem imenu.« (Luk. 19:38) Naslednji dan je vstopil v tempelj in pogumno izgnal iz njega pohlepne prodajalce, ki so v Božji hiši na račun rojakov kovali dobiček. (Luk. 19:45, 46)

13 Med množicami v Jeruzalemu so bili nekateri Grki, ki so se spreobrnili v judovstvo in na katere je Jezus s svojim ravnanjem očitno naredil velik vtis. Zato so prosili apostola Filipa, naj poskrbi, da bi se srečali z Jezusom. Vendar Jezus ni želel, da bi mu kaj odvračalo pozornost od pomembnejših zadev, ki so ga čakale. Vsekakor pa ni iskal priljubljenosti pri ljudeh, zato da ne bi prišel v roke Božjih sovražnikov in da mu ne bi bilo treba žrtvovati življenja. Zato je Andreju in Filipu, potem ko jima je pojasnil, da bo kmalu umrl, dejal: »Kdor ima svojo dušo rad, jo pokonča, kdor pa svojo dušo v tem svetu sovraži, jo bo obvaroval za večno življenje.« Jezus ni želel potešiti radovednosti Grkov, ampak se je raje posvetil svojim sledilcem. Priporočal jim je, naj ga posnemajo v požrtvovalnosti, in jim obljubil: »Če mi kdo hoče služiti, mu bo Oče izkazal čast.« Nedvomno je Filip to pozitivno sporočilo prenesel Grkom. (Jan. 12:20–26)

14. Kaj dokazuje, da je bil Jezus uravnovešen, kljub temu da mu je bilo oznanjevanje najpomembnejše v življenju?

14 Jezus ni dovolil, da bi mu kaj odvračalo pozornost od njegovega glavnega dela, od oznanjevanja dobre novice, vendar ni vedno mislil samo na to. Najmanj enkrat se je denimo odzval povabilu na poroko in je celo poskrbel, da je  bil dogodek še bolj vesel, s tem da je vodo čudežno spremenil v vino. (Jan. 2:2, 6–10) Odzval se je tudi, ko so ga tesni prijatelji in drugi, ki so se zanimali za dobro novico, povabili na večerjo. (Luk. 5:29; Jan. 12:2) In kar je še pomembnejše, pogosto si je vzel čas za molitev, poglobljeno premišljevanje v zasebnosti in potreben počitek. (Mat. 14:23; Mar. 1:35; 6:31, 32)

ZNEBIMO SE VSAKEGA BREMENA

15. Kaj je svetoval apostol Pavel in kako je sam živel skladno s tem nasvetom?

15 Apostol Pavel, ki je kristjanovo življenjsko pot primerjal s tekom na dolge proge, je napisal: »Znebimo [se] vsakega bremena.« (Beri Hebrejcem 12:1.) Skladno s tem, kar je učil, je tudi živel. Odrekel se je na primer obetavni karieri v judovstvu, ki bi mu lahko prinesla bogastvo in slavo. Bil je predan oznanjevalec in se je osredinjal na to, kar je »pomembnejše«, zato je neprestano potoval po Siriji, Mali Aziji, Makedoniji in Judeji. Glede svojega upanja na večno življenje v nebesih je napisal: »Pozabljam to, kar je zadaj, in se iztegujem proti temu, kar je spredaj, ter se ženem proti cilju za nagrado.« (Fil. 1:10; 3:8, 13, 14) Ker je dobro izkoristil svoj samski stan, je lahko Gospodu služil »stalno in nemoteno«. (1. Kor. 7:32–35)

16., 17. Kako lahko ne glede na to, ali smo samski ali poročeni, posnemamo Pavla? Povej doživetje.

16 Tudi nekateri današnji Božji služabniki se tako kakor Pavel odločijo ostati samski. Zaradi tega imajo manj družinskih obveznosti in se lahko povsem posvetijo delu v prid Kraljestva. (Mat. 19:11, 12) Poročeni Božji služabniki imajo več družinskih obveznosti. Toda naj smo samski ali poročeni, se lahko vsi »znebimo vsakega bremena« in tako poskrbimo, da bi čim manj stvari odvračalo našo pozornost od služenja Bogu. To morda pomeni, da opustimo navade, ki nam kradejo čas, in si postavimo za cilj, da bomo več služili Bogu.

17 Poglejmo si zgled Marka in Claire, zakoncev iz Walesa. Vsak od njiju je začel pionirati po končanem šolanju in tudi kasneje, ko sta se poročila, sta ostala pionirja. »Želela sva sodelovati pri mednarodnih gradbenih projektih, zato sva življenje še bolj poenostavila – prodala sva hišo s tremi spalnicami in pustila službo s skrajšanim delovnim časom,« pojasnjuje Mark. Zadnjih 20 let potujeta po Afriki in pomagata graditi kraljestvene dvorane. Nekoč jima je ostalo le še 15 dolarjev, ampak Jehova je poskrbel zanju. »Ker vsak dan porabiva za to, da služiva Jehovu,« pravi Claire, »občutiva veliko notranje zadovoljstvo. V vseh teh letih sva spletla mnoga prijateljstva in nič nama ni manjkalo. Tisto malo, čemur sva se odrekla, se ne more primerjati s srečo, ki nama jo prinaša polnočasna služba.« Številni polnočasni služabniki imajo podobne izkušnje. *

18. Kaj se lahko vprašaš?

18 Kaj pa ti? Ali pri sebi opažaš, da si za delo v prid Kraljestva ne prizadevaš več toliko kakor nekoč, ker ti kaj po nepotrebnem odvrača pozornost? Kaj bi lahko storil? Morda bi se lahko izboljšal pri osebnem branju Biblije in preučevanju. O tem, kako lahko to narediš, bo razpravljal naslednji članek.

^ odst. 17 Glej tudi življenjsko zgodbo Hadyna in Melody Sanderson v članku »Spoznal sem, kaj je prav, in se trudil tako delati«. (Stražni stolp, 1. marec 2006) Da bi lahko začela polnočasno služiti, sta pustila donosen posel v Avstraliji. Preberi si, kako so se stvari razpletle, ko jima je nekoč na misijonarski dodelitvi v Indiji zmanjkalo denarja.