Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) SEPTEMBER 2015

Ali je tvoja vest zanesljiv vodnik?

Ali je tvoja vest zanesljiv vodnik?

Namen te zapovedi pa je ljubezen iz čistega srca in čiste vesti. (1. TIM. 1:5)

PESMI: 57, 48

1., 2. Kdo nam je vsadil vest in zakaj smo mu lahko za ta notranji glas hvaležni?

BOG JEHOVA je ljudi ustvaril s svobodno voljo, torej s sposobnostjo, da sami izbirajo med različnimi možnostmi. Prvemu moškemu in ženski je podaril dragocen vodnik, ki sta ga prenesla tudi na svoje potomce. Vsadil jima je vest oziroma čut za to, kaj je prav in kaj ne. Če nas vest pravilno vodi, nam lahko pomaga delati dobro in se ogibati slabega. Bog je s tem, da je ljudem dal vest, dokazal, da jih ima rad in da si želi, da bi vsi delali dobro.

2 Tudi danes imajo ljudje vest. (Beri Rimljanom 2:14, 15.) Mnogi sicer živijo povsem v nasprotju s svetopisemskimi merili, vendar pa nekateri posamezniki pogosto delajo dobro in sovražijo to, kar je slabo. Vest lahko ljudi obvaruje pred strašnimi hudodelstvi. Samo pomisli, koliko slabši bi bil svet, če nihče ne bi imel vesti! Verjetno bi slišali še več slabih novic, kakor jih sicer. Res smo lahko hvaležni Bogu, da nam je vsadil vest!

3. Kako nam koristi dobro šolana vest?

 3 Jehovovi služabniki v nasprotju z večino ljudi želimo šolati svojo vest. Želimo si, da bi bila oblikovana po merilih iz Božje Besede, ki določajo, kaj je prav in kaj ne ter kaj je dobro in kaj slabo. Božji služabnik, ki pravilno šola svojo vest, lahko zelo dobro vpliva na občino. Vendar takrat, ko šolamo in upoštevamo svojo vest, ne uporabljamo zgolj razuma. Biblija namreč čisto vest povezuje z vero in ljubeznijo. Pavel je napisal: »Namen te zapovedi pa je ljubezen iz čistega srca, čiste vesti in nehinavske vere.« (1. Tim. 1:5) Če bomo šolali svojo vest in ji prisluhnili, bomo še bolj ljubili Jehova in imeli še močnejšo vero. Pravzaprav se iz tega, kako uporabljamo vest, vidi, kako duhovni smo, kakšno je naše srce in koliko si želimo ugajati Jehovu. Prav res, iz tega, kako uporabljamo ta naš notranji glas, se vidi, kakšni smo v resnici.

4. Kako lahko šolamo svojo vest?

4 Toda kako lahko šolamo svojo vest? Zelo pomembno je, da redno beremo Biblijo, poglobljeno premišljujemo o prebranem in prosimo Jehova, naj nam pomaga naučeno uporabljati v življenju. Očitno ni dovolj, da samo spoznavamo dejstva in se učimo pravil. S preučevanjem Biblije bi si sčasoma morali ustvariti vse jasnejšo sliko o Jehovu, njegovi osebnosti, lastnostih in o tem, kaj mu je všeč in kaj ne. Ko boljše poznamo Jehova, nam vest lahko hitro pomaga ugotoviti, kaj je zanj prav in kaj ne. Bolj ko bomo šolali svojo vest, bolj bo naše razmišljanje podobno Jehovovemu.

5. Kaj bomo pregledali v tem članku?

5 Dobro je, da se vprašamo: Kako nam dobro šolana vest pomaga pri odločitvah? Kako pokažemo, da spoštujemo odločitve, ki jih na temelju svoje vesti sprejmejo sočastilci? In kako nas lahko vest spodbuja k dobrim delom? S temi vprašanji v mislih si bomo pogledali tri področja, na katerih nam vest lahko učinkovito pomaga: 1. skrb za zdravje, 2. razvedrilo in 3. oznanjevanje.

BODIMO RAZUMNI

6. Glede česa smo včasih v dilemi, ko gre za zdravje?

6 Biblija nas spodbuja, naj se ogibamo škodljivega ravnanja in naj bomo zmerni, denimo pri hrani in pijači. (Preg. 23:20; 2. Kor. 7:1) Če živimo po svetopisemskih načelih, sicer ne moremo preprečiti staranja in bolezni, lahko pa vsaj nekoliko obvarujemo svoje zdravje. V nekaterih deželah so poleg uradne medicine na voljo tudi alternativne vrste zdravljenja. V podružnične urade redno prihajajo pisma bratov in sester, ki razmišljajo o različnih vrstah zdravljenja. Mnogi sprašujejo: »Ali je ta in ta vrsta zdravljenja primerna za Jehovovega služabnika?«

7. Kaj nam lahko pomaga, ko se odločamo glede zdravljenja?

7 Niti podružnični urad niti starešine v občini nimajo pravice, da bi se namesto kristjana odločili glede zdravljenja, pa četudi jih on za to prosi. (Gal. 6:5) Seveda pa mu lahko pri odločitvi pomagajo tako, da ga opozorijo na Božjo Besedo. Kristjan mora na primer upoštevati svetopisemsko zapoved, naj se zdržuje krvi. (Apd. 15:29) Zato ne pride v poštev nobeno zdravljenje, pri katerem bi moral sprejeti polno kri ali  katero od njenih štirih osnovnih sestavin. Ta zapoved lahko vpliva na kristjanovo vest tudi, ko se odloča glede frakcij, pridobljenih iz štirih osnovnih sestavin krvi. * Katera svetopisemska načela nas še vodijo, ko se odločamo glede zdravljenja?

8. Kako nam besede iz Filipljanom 4:5 pomagajo pri skrbi za zdravje?

8 V Pregovorih 14:15 piše: »Neizkušeni verjame vsaki besedi, ostroumni pa pazi na svoje korake.« Nekatere bolezni morda še niso ozdravljive. Zato je modro, da smo previdni, ko se odločamo glede zdravljenja, o katerem se na veliko govori, da naj bi bilo učinkovito, vendar za to ni nobenih pravih dokazov. Pavel je po navdihnjenju napisal: »Naj bo vaša razumnost znana vsem ljudem.« (Fil. 4:5) Razumnost nas tudi zadržuje pred tem, da bi zdravju posvečali toliko časa, da bi zanemarili svojo duhovnost. Če bi dovolili, da bi nas skrb za zdravje povsem okupirala, bi se lahko začeli pretirano ukvarjati s seboj. (Fil. 2:4) Najpomembnejše v našem življenju je, da skrbimo za svojo duhovnost, naša pričakovanja glede zdravja pa bi morala biti razumna. (Beri Filipljanom 1:10.)

Ali svoje poglede vsiljuješ drugim? (Glej odstavek 9.)

9. Kako to, kar piše v Rimljanom 14:13, 19, vpliva na naše odločitve glede zdravja in kdaj bi bila ogrožena naša enotnost?

9 Razumen kristjan ne vsiljuje svojega mnenja drugim. V eni od evropskih držav sta neka zakonca vneto prepričevala druge, naj jemljejo nekatera prehranska dopolnila in se držijo določene diete. Nekateri bratje in sestre so se pustili prepričati, drugi pa ne. Vendar rezultati niso bili v skladu s pričakovanji, kar je številne spravilo v slabo voljo. Zakonca sta imela pravico zase odločati, ali se bosta držala diete in jemala prehranska dopolnila. Toda ali je bilo zaradi skrbi za zdravje razumno ogroziti enotnost občine? Kristjani v starem Rimu so imeli nekaj časa različno mnenje glede tega, kaj se sme jesti in česa ne, in ali bi morali obhajati nekatere dni. Kaj jim je svetoval Pavel? Glede obhajanja dni jim je napisal: »Eden sodi, da je en dan pomembnejši od drugega, drugi pa sodi, da so vsi dnevi enaki. Vsak naj bo v svojem umu popolnoma prepričan.« Pomembno je bilo, da drugim niso dajali povoda za spotiko. (Beri Rimljanom 14:5, 13, 15, 19, 20.)

10. Zakaj bi morali spoštovati odločitve, ki jih glede osebnih zadev sprejmejo drugi? (Glej sliko pri naslovu.)

10 Če ne razumemo odločitve, ki jo je sovernik glede kake osebne zadeve sprejel na temelju svoje vesti, ga ne bi  smeli hitro obsojati oziroma se čutiti dolžne pritiskati nanj, naj si premisli. Mogoče je njegova vest še vedno »šibka« in jo mora še bolj izšolati ali pa je glede nekaterih zadev preveč občutljiva. (1. Kor. 8:11, 12) Morda pa moramo mi preiskati svojo vest in jo še bolj uskladiti z Božjimi načeli. Glede zadev, ki so povezane z zdravjem, naj bi se vsak od nas sam odločal in sprejel tudi odgovornost, ki jo takšne odločitve prinašajo.

UŽIVAJMO V ZDRAVEM RAZVEDRILU

11., 12. Kako nam Biblija pomaga pri izbiri razvedrila?

11 Jehova je človeka ustvaril tako, da lahko uživa v razvedrilu in da mu koristi. Salomon je napisal, da je »čas smejanja« in »čas plesanja«. (Prid. 3:4) Toda ni vsako razvedrilo koristno, sproščujoče ali osvežilno, poleg tega ni dobro, če mu namenjamo preveč časa. Kako nam lahko vest pomaga uživati v zdravem razvedrilu in imeti korist od njega?

12 Sveto pismo nas opozarja pred ravnanjem, ki je opisano kot »dela mesa«. Mednje spadajo »nečistovanje, nečistost, razpuščeno vedenje, malikovanje, ukvarjanje s spiritizmom, sovraštvo, spori, ljubosumnost, izbruhi jeze, prepiri, razprtije, ločine, zavist, popivanje, divje zabave in podobno«. Pavel je napisal, da »tisti, ki počnejo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva«. (Gal. 5:19–21) Zato bi bilo dobro, da se vprašamo: »Ali mi vest govori, naj zavračam šport, ki podžiga tekmovalnost, nacionalizem ali nasilje? Ali me moj notranji glas opozori, ko sem v skušnjavi, da bi gledal film, ki vsebuje pornografske prizore oziroma v lepi luči prikazuje nemoralo, popivanje ali spiritizem?«

13. Kako nam lahko nasveta iz 1. Timoteju 4:8 in Pregovorov 13:20 pomagata pri izbiri rekreacije?

13 V Bibliji so zapisana tudi načela, ki nam lahko pomagajo oblikovati vest, ko gre za izbiro rekreacije. Eno od teh načel pravi, da »telesna vaja [. . .] malo koristi«. (1. Tim. 4:8) Mnogi so mnenja, da redna rekreacija koristi zdravju ter osveži telo in duha. Kaj pa, če se želimo rekreirati v skupini? Ali je vseeno, s kom se družimo? Odgovor najdemo v Pregovorih 13:20: »Kdor hodi z modrimi, bo postal moder, tistemu, ki se druži z neumnimi, pa se slabo piše.« Ali nam to ne pove, da bi nas morala biblijsko šolana vest voditi pri izbiri ljudi, s katerimi se bomo rekreirali?

14. Kako je neka družina upoštevala načela iz Rimljanom 14:2–4?

14 Christian in Daniela sta starša dveh najstnic. Christian pravi: »Med družinskim čaščenjem smo razpravljali o razvedrilu. Strinjali smo se, da so nekatere oblike razvedrila sprejemljive, medtem ko druge niso. Kdo bi lahko bil dobra družba? Ena od hčerk je povedala, da se nekateri mladi Priče med šolskimi odmori po njenem mnenju vedejo neprimerno. Bila je pod pritiskom, da bi se tudi sama vedla enako. Pojasnila sva ji, da ima vsak od nas vest, ki naj bi mu narekovala, kaj naj dela in s kom.« (Beri Rimljanom 14:2–4.)

Biblijsko šolana vest ti lahko pomaga, da se ogneš nevarnosti. (Glej odstavek 14.)

15. Kako ti lahko pomaga Matej 6:33, ko načrtuješ čas za razvedrilo?

15 Postavlja se tudi vprašanje, kdaj naj bi si vzeli čas za razvedrilo. Ali načrtuješ razvedrilo za takrat, ko nimaš  teokratičnih dejavnosti, kot so shodi, oznanjevanje in osebno preučevanje? Ali pa skušaš teokratične dejavnosti nekako stlačiti v čas, ki si ga namenil razvedrilu? Čemu daješ prednost? Jezus je rekel: »Iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Mat. 6:33) Ali te vest spodbuja, da daješ na prvo mesto v življenju to, kar je svetoval Jezus?

BODIMO GOREČI ZA DOBRA DELA

16. K čemu nas naša vest spodbuja?

16 Dobro šolana vest pa nas ne opozarja le pred napačnim ravnanjem. Spodbuja nas tudi k dobrim delom. Najpomembnejše dobro delo, ki ga opravljamo, je to, da oznanjujemo po hišah in neformalno. Tudi Pavla je njegova vest spodbujala k temu. Napisal je: »Naložena [mi je] dolžnost. Da, gorje meni, če dobre novice ne bi oznanjal!« (1. Kor. 9:16) Če ga posnemamo, imamo čisto vest, saj vemo, da delamo prav. Z oznanjevanjem dobre novice pa tudi trkamo na vest drugih. Pavel je rekel: »Z razodevanjem resnice [smo] v Božjih očeh dober zgled vesti vseh ljudi.« (2. Kor. 4:2)

17. Kako je neka mlada sestra ravnala skladno s svojo vestjo?

17 Ko je bila Jacqueline stara 16 let, so v šoli pri biologiji razpravljali o evolucijski teoriji. »Vest mi ni dovoljevala, da bi pri teh razpravah sodelovala toliko, kot sem običajno pri drugih. Evolucijske teorije nisem mogla podpirati. Šla sem k učitelju in mu pojasnila svoje stališče. Na moje presenečenje je bil zelo prijazen in mi je predlagal, naj pred celim razredom spregovorim o ustvaritvi.« Jacqueline je to, da je prisluhnila svoji biblijsko šolani vesti, navdalo z globokim notranjim zadovoljstvom. Ali tudi tebe vest spodbuja k temu, da delaš, kar je prav?

18. Zakaj naj bi se trudili, da bi bila naša vest dobro šolana in zanesljiva?

18 Res je nekaj čudovitega, če si postavimo za cilj, da bi svoje življenje še bolj uskladili z Jehovovimi merili in načeli! Pri tem nam je vest lahko odličen pripomoček. Če redno kopljemo po Božji Besedi, poglobljeno premišljujemo o prebranem in si po tem prizadevamo živeti, šolamo svojo vest. Ta potem postane dragocen vodnik v našem krščanskem življenju!

^ odst. 7 Glej »Vprašanja bralcev« v Stražnem stolpu, 15. junij 2004, strani 29–31.