Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) AVGUST 2015

 IZ NAŠEGA ARHIVA

»Jehova vas je pripeljal v Francijo zato, da bi spoznali resnico«

»Jehova vas je pripeljal v Francijo zato, da bi spoznali resnico«

ANTOINE SKALECKI je v mladih letih večino svojega časa preživel v družbi ponija ali konja. V rudniku, 500 metrov pod površjem, sta po temačnih rovih tovorila premog. Njegov oče se je v rudarski nesreči, v kateri se je zrušil rov, hudo poškodoval. Tako družina ni imela druge izbire, kakor da na delo v rudnik pošlje Antoina. Tam je moral garati po devet ur na dan. Nekoč se je v rovu udrl strop in takrat je skoraj izgubil življenje.

Orodje, ki so ga uporabljali poljski rudarji v rudniku Dechy blizu mesta Sin-le-Noble. V tem rudniku je delal tudi Antoine Skalecki.

Antoine je bil eden od mnogih otrok, ki so se v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja rodili poljskim staršem v Franciji. Zakaj so se Poljaki selili v to deželo? Poljska se je potem, ko je po prvi svetovni vojni znova postala neodvisna država, pričela spopadati s prenaseljenostjo. Francija pa je v vojni izgubila več kot milijon moških, zato je v tamkajšnjih rudnikih zelo primanjkovalo rudarjev. Zaradi tega sta francoska in poljska vlada septembra 1919 podpisali sporazum o priseljevanju. Leta 1931 je bilo v Franciji že 507.800 poljskih priseljencev in mnogi od njih so živeli v rudarskih predelih na severu.

Marljivi poljski priseljenci so s seboj prinesli svojo kulturo in globoko vero v Boga. »Moj dedek Joseph je o Svetem pismu govoril s spoštovanjem, ki mu ga je vsadil njegov oče,« se spominja zdaj 90-letni Antoine. Poljske rudarske družine so si ob nedeljah nadele najboljšo obleko in odšle v cerkev, tako kakor so to počele v svoji domovini. Posvetno misleči domačini so jih zaradi tega zaničevali.

Mnogi poljski priseljenci so v regiji Nord-Pas-de-Calais prvič prišli v stik s Preučevalci Biblije, ki so v teh krajih goreče oznanjevali od leta 1904. Stražni stolp je v poljščini začel izhajati vsak mesec leta 1915, revija Zlati vek (zdaj Prebudite se!) pa je v tem jeziku prvič izšla leta 1925. Mnoge družine je pritegnila svetopisemska vsebina teh revij in knjige Harfa Božja v poljščini.

Antoinova družina je za Preučevalce Biblije izvedela od strica, ki je njihov shod prvič obiskal leta 1924. Istega leta so v mestu Bruay-en-Artois prvič organizirali zbor v poljščini. Manj kot mesec dni zatem je bil tukaj javni shod, na katerem  je pred 2000 navzočimi imel govor predstavnik svetovnega središča Joseph Rutherford. Udeleženci tega velikega shoda so bili večinoma poljski priseljenci in to je brata Rutherforda spodbudilo, da jim je rekel: »Jehova vas je pripeljal v Francijo zato, da bi spoznali resnico. Zdaj morate vi in vaši otroci pomagati Francozom! Veliko je še treba oznanjevati in Jehova bo priskrbel delavce za to delo.«

In Bog Jehova je to tudi storil! Ti kristjani poljskega rodu so oznanjevali z enako vnemo, kakor so delali v rudnikih! Nekateri od njih so se vrnili v domovino, zato da bi tam oznanjevali dragocene resnice, ki so jih spoznali. Francijo so denimo zapustili Teofil Piaskowski, Szczepan Kosiak in Jan Zabuda ter dobro novico oznanjevali po širni Poljski.

Številni poljsko govoreči evangelizatorji pa so ostali v Franciji in goreče oznanjevali skupaj s francoskimi brati in sestrami. Na zborovanju, ki je bilo leta 1926 v mestu Sin-le-Noble, je bilo na poljskem sektorju 1000 navzočih, na francoskem pa 300. V angleškem Letopisu 1929 je pisalo: »V preteklem letu je 332 poljskih bratov in sester simboliziralo svojo posvetitev s krstom.« Preden je izbruhnila druga svetovna vojna, je bilo od 84 občin v Franciji 32 poljsko govorečih.

Poljski bratje in sestre v Franciji se peljejo na zborovanje. Na avtobusu piše »Jehovove priče«.

Leta 1947 je poljska vlada povabila priseljence v Franciji, naj se vrnejo v domovino, in številni Jehovovi služabniki so se na to povabilo odzvali. Toda še po njihovem odhodu je bilo opaziti sadove dela, ki so ga opravili skupaj s francoskimi soverniki – tistega leta se je število oznanjevalcev Kraljestva povečalo za deset odstotkov. V letih od 1948 do 1950 je bil ta porast 20-, 23- in celo 40-odstoten! Vse te nove oznanjevalce je bilo treba izobraževati, zato je francoska podružnica leta 1948 postavila prvih pet okrajnih nadzornikov. Štirje so bili Poljaki in med njimi je bil tudi Antoine Skalecki.

Mnogi naši bratje in sestre v Franciji še vedno nosijo poljske priimke svojih prednikov, ki so krepko poprijeli za delo v rudnikih in na oznanjevanju. Tudi danes množice priseljencev v Franciji spoznavajo resnico. Ne glede na to, ali se evangelizatorji iz drugih dežel vrnejo v svojo domovino ali ne, z vso vnemo hodijo po poti, ki so jo začrtali že njihovi predhodniki, oznanjevalci Kraljestva s Poljske. (Iz našega arhiva v Franciji)