Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) JUNIJ 2015

Prizadevajmo si živeti skladno z vzorčno molitvijo – 2. del

Prizadevajmo si živeti skladno z vzorčno molitvijo – 2. del

»Bog, vaš Oče, ve, kaj potrebujete.« (MAT. 6:8)

1.–3. Zakaj je neka sestra prepričana, da Jehova ve, kaj potrebujemo?

LANA ne bo nikdar pozabila nekega poletnega dne v Nemčiji leta 2012. Prepričana je, da je Jehova takrat odgovoril na dve njeni molitvi. Prvo je izrekla na vlaku med dolgo potjo na letališče. Jehova je prosila, naj ji pomaga najti koga, ki bi mu lahko oznanjevala. Drugo pa je izrekla po tem, ko je prispela na letališče in izvedela, da je njen let prestavljen na naslednji dan. V tej molitvi je Jehovu omenila, da je porabila že skoraj vse evre, ki jih je imela s seboj, in da nima kje prenočiti.

2 Ravno ko je nehala moliti, ji je mlad moški rekel: »Zdravo Lana, kaj pa ti tukaj?« Bil je njen nekdanji sošolec. Čakal je na let v Južno Afriko, z njim pa sta bili še njegova mama Elke in babica, ki sta ga pospremili na letališče. Ko je Lana Elke povedala za svojo težavo, jo je Elke povabila, naj prenoči pri njih. Ženski sta bili do Lane zelo gostoljubni ter sta jo veliko spraševali o njenem verovanju in polnočasni službi.

3 Lana je naslednje jutro po obilnem zajtrku odgovorila še na nekaj njunih svetopisemskih vprašanj in ju prosila za  kontaktne informacije, da bi lahko tudi v prihodnje kdo od Prič gojil njuno zanimanje. Nato se je varno vrnila domov, kjer še vedno služi kot redna pionirka. Prepričana je, da je Tisti, ki posluša molitve, poskrbel za to, da se je vse izšlo tako, kot se je. (Ps. 65:2)

4. O čem bomo razpravljali v tem članku?

4 Če se nenadoma znajdemo v težavah, nam verjetno ni težko moliti za pomoč in Jehova prav rad sliši takšne prošnje svojih zvestih služabnikov. (Ps. 34:15; Preg. 15:8) Toda poglobljeno premišljevanje o vzorčni molitvi nam pomaga spoznati, da bi morali moliti tudi za druge, še pomembnejše potrebe, ki pa jih morda spregledamo. V nadaljevanju si bomo pogledali duhovne potrebe, ki nam jih odkrivajo zadnje tri prošnje v vzorčni molitvi. Najprej pa bomo spoznali, kako lahko še pokažemo, da živimo skladno s četrto prošnjo, v kateri prosimo za vsakdanji kruh. (Beri Matej 6:11–13.)

»DAJ NAM DANES KRUH ZA TA DAN«

5., 6. Zakaj je pomembno, da prosimo za vsakdanji kruh, četudi smo v gmotnem pogledu dobro preskrbljeni?

5 Bodi pozoren, da Boga ne prosimo, daj »mi« kruh za ta dan, ampak daj »nam« kruh za ta dan. Victor, okrajni nadzornik iz Afrike, pravi: »Pogosto se iskreno zahvalim Jehovu, da nama z ženo ni treba preveč skrbeti, kje bova jedla naslednji obrok niti kdo nama bo plačal najemnino. Za naju vsak dan prijazno poskrbijo bratje in sestre. Molim pa, da bi tisti, ki nama pomagajo, lahko uspešno premagovali ekonomske pritiske.«

6 Če imamo dovolj hrane, bi se lahko spomnili na brate in sestre, ki so revni oziroma so jih prizadele katastrofe. Ni dovolj, da le molimo zanje, temveč moramo skladno s svojimi molitvami tudi ravnati. S sočastilci, ki potrebujejo pomoč, lahko na primer delimo tisto, kar imamo. Poleg tega lahko redno prispevamo za vsesvetovno delo, saj vemo, da ti prispevki pomagajo bratom in sestram v stiski. (1. Jan. 3:17)

7. S katero ponazoritvijo je Jezus pokazal, da ne bi smeli biti »nikoli [. . .] zaskrbljeni za naslednji dan«?

7 Ko je Jezus rekel, naj molimo za vsakdanji kruh, je verjetno imel v mislih naše trenutne potrebe. V nadaljevanju je omenil, da Bog oblači poljske rastline, in nato dejal: »Mar ne bo veliko raje oblačil vas, maloverni? Zato ne bodite nikoli zaskrbljeni in ne sprašujte [. . .] ‚Kaj bomo oblekli?‘.« Na koncu je še enkrat omenil pomemben nasvet: »Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan.« (Mat. 6:30–34) To nam pove, da ne bi smeli biti pridobitniško naravnani, ampak da bi morali biti zadovoljni z osnovnimi stvarmi za vsakodnevno življenje. Mednje spadajo primerno bivališče, služba, ki nam omogoča, da lahko skrbimo za družino, in modrost, ki jo potrebujemo, da bi se pravilno odločali o zadevah, povezanih z zdravjem. Vendar ne bi ravnali uravnovešeno, če bi molili le za takšne stvari. Naše duhovne potrebe so namreč mnogo pomembnejše.

8. Na katero pomembno potrebo bi nas morala spomniti Jezusova spodbuda, naj molimo za vsakdanji kruh? (Glej sliko pri naslovu.)

8 To, da je Jezus omenil, naj molimo za vsakdanji kruh, bi nas moralo spomniti na našo potrebo po duhovni hrani. »Človek naj ne živi samo od kruha,« je dejal naš Gospod, »ampak tudi od vsake besede, ki prihaja iz Jehovovih ust.«  (Mat. 4:4) Zato bi morali prositi Jehova, naj nas še naprej oskrbuje s času primerno duhovno hrano.

»ODPUSTI NAM NAŠE DOLGOVE«

9. V katerem smislu so naši grehi »dolgovi«?

9 Zakaj je Jezus enkrat uporabil besedo »dolgovi«, nekoč drugič pa »grehi«? (Mat. 6:12; Luk. 11:4) Glede tega je bilo v tej reviji pred več kot 60 leti napisano naslednje pojasnilo: »Ko grešimo in s tem prekršimo Božji zakon, se pri Bogu zadolžimo. [. . .] Za naš greh bi Bog lahko od nas zahteval življenje in nam ga tudi vzel. [. . .] Odvzel bi nam lahko svoj mir, zaradi česar z njim ne bi več mogli biti v mirnem odnosu. [. . .] Boga smo dolžni ljubiti, kar pokažemo s poslušnostjo, toda če grešimo, mu ne izkazujemo več ljubezni, ki mu jo dolgujemo, saj je greh neljubeče dejanje proti Bogu.« (1. Jan. 5:3)

10. Na temelju česa nam Jehova odpušča grehe in kako naj bi gledali na to?

10 Bog nam vsak dan odpušča grehe na podlagi Jezusove odkupne žrtve, saj je ta edini pravni temelj za odpuščanje grehov. Čeprav je bila Jezusova odkupnina plačana že pred skoraj 2000 leti, bi jo morali ceniti, kakor če bi jo za darilo dobili danes. »Odkupnina« za naše življenje »je tako visoka«, da je noben nepopoln človek ne bi mogel niti približno plačati. (Beri Psalm 49:7–9; 1. Petrovo 1:18, 19.) Zaradi tega se Jehovu za to veliko darilo nikoli ne bi smeli nehati zahvaljevati. Poleg tega je Jezus uporabil izraz »naši grehi«, ne pa »moji grehi«, kar bi nas moralo spomniti na to, da vsi Božji častilci potrebujemo Jezusovo odkupnino, ki nam jo je Jehova priskrbel iz usmiljenja. Očitno Jehova ne želi, da se zanimamo samo za svoj odnos z njim, ampak tudi za to, v kakšnem odnosu so z njim drugi, tudi tisti, ki so morda grešili proti nam. Običajno njihovi grehi niso veliki. In ko soverniki grešijo proti nam, imamo priložnost pokazati, da jih res ljubimo in da smo jim pripravljeni odpuščati, prav kakor Bog usmiljeno odpušča nam. (Kol. 3:13)

Če želiš, da bi Bog odpustil tebi, tudi ti odpusti drugim. (Glej odstavek 11.)

11. Zakaj je pomembno, da smo pripravljeni odpuščati?

11 Žal pa včasih zaradi svoje nepopolnosti do koga pestujemo zamero.  (3. Mojz. 19:18) In če bi o zadevi govorili drugim, bi se morda nekateri postavili na našo stran, zaradi česar bi v občini prišlo do razdora. Če tega ne bi nehali početi, bi pokazali, da ne cenimo Božjega usmiljenja in odkupnine. Če drugim nismo pripravljeni odpustiti, tudi nam naš Oče ne bo več odpuščal. (Mat. 18:35) To je Jezus natančneje pojasnil takoj zatem, ko je izrekel vzorčno molitev. (Beri Matej 6:14, 15.) Da bi nam Bog odpuščal, pa si moramo tudi prizadevati, da ne bi resno grešili. Naša želja, da ne bi resno grešili, je povezana z naslednjo prošnjo v vzorčni molitvi. (1. Jan. 3:4, 6)

»NE VPELJI NAS V SKUŠNJAVO«

12., 13. a) Kaj je Jezus doživel malo po svojem krstu? b) Zakaj smo sami krivi, če podležemo skušnjavi? c) Kaj je Jezus dokazal s tem, da je ostal zvest Bogu vse do smrti?

12 Da bi lažje razumeli, zakaj moramo Boga prositi »ne vpelji nas v skušnjavo«, si bomo pogledali, kaj je kmalu po krstu doživel Jezus. Božji duh ga je odvedel v pustinjo. Zakaj? »Da bi ga skušal Hudič.« (Mat. 4:1; 6:13) Ali naj bi nas to presenečalo? Ne, če vemo, zakaj predvsem je Bog poslal svojega Sina na zemljo. Poslal ga je zato, da bi priskrbel odgovor na vprašanja, ki so se postavila, ko sta se Adam in Eva uprla Božji vrhovni oblasti. Odgovor pa je terjal čas. Ta vprašanja so na primer: Ali je Bog človeka ustvaril z napako? Ali je popoln človek zmožen priznavati Božjo vrhovno oblast tudi pod pritiskom »Hudobnega«? In ali bi za človeštvo bilo boljše, da mu ne bi vladal Bog, kot je to namigoval Satan? (1. Mojz. 3:4, 5) Resda bi odgovor na ta vprašanja zahteval čas, vendar bi vsa razumna stvarjenja na koncu spoznala, da je Jehova najboljši vladar.

13 Jehova je svet, zato nikoli nikogar ne skuša oziroma navaja na to, da bi delal kaj slabega. To počne Hudič, on je »Skušnjavec«. (Mat. 4:3) Hudič lahko ustvari skušnjavo. Vendar je od nas odvisno, ali ji bomo podlegli ali ne. (Beri Jakob 1:13–15.) Jezus je takoj zavrnil vsako Satanovo skušnjavo, tako da je citiral ustrezno misel iz Božje Besede. S tem je pokazal, da priznava Božjo pravico do vrhovne oblasti. Toda Satan ni odnehal. Čakal je »do drugega prikladnega časa«. (Luk. 4:13) Jezus se je tudi kasneje vedno uprl Satanu, ko je ta skušal zlomiti njegovo značajnost. Kristus se je vedno podrejal Jehovovi vrhovni oblasti in dokazal, da popoln človek lahko ostane zvest Bogu tudi v najhujših preizkušnjah. Satan pa skuša ujeti v zanko tudi Jezusove sledilce, torej tudi tebe.

14. Kaj moramo delati, da ne bi podlegli skušnjavi?

14 Ker sporno vprašanje glede tega, ali ima Bog pravico do vrhovne oblasti, še ni rešeno, Jehova Skušnjavcu dovoljuje, da nas s pomočjo sveta skuša. Bog nas ne vpelje v skušnjavo. Ravno nasprotno, verjame v nas in nam želi pomagati. Toda ker spoštuje našo svobodno voljo, ne skuša kar avtomatično preprečiti, da bi podlegli skušnjavi. Da ji ne bi podlegli, moramo delati dvoje: ostati duhovno budni in vztrajno moliti. Kako pa Jehova odgovarja na naše molitve?

Ostani duhovno močan in goreče oznanjuj. (Glej odstavek 15.)

15., 16. a) Omeni skušnjavi, ki se jima moramo upreti. b) Kdo je kriv, če podležemo skušnjavi?

15 Jehova nam po svojem mogočnem svetem duhu daje moč in nam pomaga  upreti se skušnjavi. Poleg tega nas po svoji Besedi in po občini opozarja, česa bi se morali ogibati, na primer tega, da bi preveč časa, denarja in energije porabljali za nepomembne stvari. Espen in Janne živita v bogati evropski državi. Vrsto let sta redno pionirala v predelu države, kjer je bila potrebna pomoč. Ko se jima je rodil prvi otrok, sta nehala pionirati in sedaj imata že dva otroka. »Pogosto moliva k Jehovu,« pravi Espen, »da zdaj, ko nimava več toliko časa za teokratične dejavnosti, ne bi podlegla kakšni skušnjavi. Jehova prosiva, naj nama pomaga, da bi ostala duhovno močna in da bi še naprej goreče oznanjevala.«

16 Še ena skušnjava, ki je v današnjem času vse pogostejša, je gledanje pornografije. Če ji podležemo, ne moremo za to kriviti Satana. Zakaj ne? Ker nas Satan in njegov svet ne moreta prisiliti, da bi ravnali proti svoji volji. Nekateri so popustili tej skušnjavi, ker so si dovolili premišljevati o tem, kar je slabo. Toda temu se lahko upremo, kot so to storili že mnogi naši bratje in sestre. (1. Kor. 10:12, 13)

»REŠI [NAS] HUDOBNEGA«

17. a) Kako pokažemo, da živimo skladno s prošnjo, naj nas Bog reši Hudobnega? b) Kaj se bo na naše olajšanje kmalu zgodilo?

17 Da bi živeli skladno s prošnjo »reši [nas] Hudobnega«, moramo paziti, da ne bi postali »del [Satanovega] sveta«, in upoštevati nasvet: »Ne ljubite ne [Satanovega] sveta ne tega, kar je v svetu.« (Jan. 15:19; 1. Jan. 2:15–17) To nam ne bo uspelo brez nenehnega boja. Kolikšno olajšanje bomo začutili, ko bo Jehova odgovoril na prošnjo iz vzorčne molitve in odstranil Satana skupaj z njegovim pokvarjenim svetom! Vendar ne smemo pozabiti, da Satan od takrat, ko je bil vržen iz nebes, ve, da mu je ostalo le še malo časa. Ves besen si na vse kriplje prizadeva, da bi zlomil našo značajnost. Zato moramo stalno prositi Boga, naj nas reši Hudobnega. (Raz. 12:12, 17)

18. Kaj moramo delati, da bi preživeli konec Satanovega sveta?

18 Ali si želiš živeti v svetu brez Satana? Če si, ne nehaj moliti za to, da bi Božje kraljestvo posvetilo Božje ime in poskrbelo, da se bo Božja volja godila na zemlji. Zanesi se na Jehova, da bo zadovoljil tvoje duhovne in telesne potrebe. Da, trdno se odloči, da boš živel skladno z vzorčno molitvijo.