Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) MAJ 2015

V boju proti Satanu lahko zmagaš!

V boju proti Satanu lahko zmagaš!

»Postavite se mu [Satanu] po robu, trdni v veri.« (1. PET. 5:9)

1. a) Zakaj se je še posebej danes pomembno boriti proti Satanu? b) Kako vemo, da v boju proti Satanu lahko zmagamo?

SATAN je v vojni z maziljenim preostankom in »drugimi ovcami«. (Jan. 10:16) Njegov cilj je v kratkem času, kolikor mu ga je še preostalo, požreti čim več Jehovovih služabnikov. (Beri Razodetje 12:9, 12.) Ali lahko v boju proti njemu zmagamo? Vsekakor! V Svetem pismu piše: »Hudiču [. . .] se uprite, in bo zbežal od vas.« (Jak. 4:7)

2., 3. a) Zakaj Satanu to, da mnogi ne verjamejo v njegov obstoj, pravzaprav ustreza? b) Kako veš, da je Satan resnična oseba?

2 Mnogim se zamisel, da naj bi Satan obstajal, zdi smešna. Zanje so Satan in demoni izmišljeni liki v romanih, grozljivkah in videoigrah. Takšni ljudje menijo, da v hudobne duhove ne verjame noben razumen človek. Ali se ti zdi, da Satana kaj moti, da so on in njegovi pajdaši za ljudi zgolj liki iz ljudskega izročila? Nikakor ne! Navsezadnje Satan lažje zaslepi um tistih, ki dvomijo o njegovem obstoju. (2. Kor. 4:4) Širjenje zamisli, da duhovna bitja ne obstajajo, je ena od mnogih metod, s katerimi zavaja ljudi.

3 Ker smo Jehovovi služabniki, ne spadamo med tiste, ki so zavedeni. Vemo, da je Satan resnična oseba, saj se  je po kači pogovarjal z Evo. (1. Mojz. 3:1–5) V pogovoru z Jehovom je dvomil o Jobovih nagibih. (Job 1:9–12) Prizadeval si je spraviti v skušnjavo Jezusa. (Mat. 4:1–10) In po rojstvu Božjega kraljestva leta 1914 se je začel vojskovati s preostankom maziljencev. (Raz. 12:17) Ta vojna še vedno divja, saj Satan skuša zlomiti vero preostanku 144.000 maziljencev in drugih ovc. Da bi zmagali, se mu moramo postaviti po robu in ostati trdni v veri. V tem članku bomo obravnavali, kako lahko to storimo na treh področjih.

PAZIMO SE OŠABNOSTI IN ŠKODLJIVIH OBLIK PONOSA

4. Iz česa se vidi, da je Satan poosebljena ošabnost?

4 Satan ni niti malo ponižen. Ker si je drznil izpodbijati Jehovovo pravico do vrhovne oblasti ter se postavil za boga in s tem postal Jehovov tekmec, lahko zanj rečemo, da je poosebljena ošabnost. Zato se mu lahko postavimo po robu med drugim tako, da se pazimo ošabnosti in si prizadevamo biti ponižni. (Beri 1. Petrovo 5:5.) Toda kako človek postane ošaben? Do tega ga lahko pripelje pretiran ponos.

5., 6. a) Kaj je ponos in ali je napačno, če ga čutimo? b) Kdaj ponos postane nevaren in iz katerih svetopisemskih primerov je to razvidno?

5 Glede na neki slovar je ponos »občutek notranje vrednosti in samospoštovanja« ter »občutek zadovoljstva, ki človeka prevzame, ko stori ali ima kaj dobrega ali ko to storijo ali imajo ljudje, ki so mu blizu«. Takšni občutki niso nič napačnega. Apostol Pavel je rekel Tesaloničanom: »Ponosni smo na vas med Božjimi občinami zaradi vaše zdržljivosti in vere v vseh preganjanjih in stiskah, ki jih prenašate.« (2. Tes. 1:4) Potemtakem je čisto v redu, če se počutimo dobro zaradi tega, kar so storili drugi, in celo, če smo nekoliko ponosni nase. Nihče ne pričakuje od nas, da se bomo sramovali svoje družine, kulture ali pokrajine, v kateri smo odraščali. (Apd. 21:39)

6 Ponos pa se lahko sprevrže v ošabnost, ki utegne pogubno vplivati na naše odnose z ljudmi in poškodovati naše prijateljstvo z Jehovom. Ošabnost bi nas lahko navedla na to, da bi bili užaljeni, če bi dobili potreben nasvet, in bi ga zavrnili, namesto da bi ga ponižno sprejeli. (Ps. 141:5) Ošabnost je definirana kot lastnost ljudi, ki imajo »pretirano dobro mnenje o sebi« oziroma »so prepričani, pogosto neupravičeno, da so boljši od drugih«. Jehova sovraži ošabnost oziroma »silni ponos«. (Ezek. 33:28; Amos 6:8) Satan pa je gotovo vesel, ko vidi, da so ljudje takšni, saj s tem posnemajo njega. Kako zelo ga je moralo razveseliti, ko je to lastnost opazil na primer pri Nimrodu, faraonu in Absalomu! (1. Mojz. 10:8, 9; 2. Mojz. 5:1, 2; 2. Sam. 15:4–6) Ošabnost je tudi imela svojo vlogo pri tem, da je Kajn izgubil dober odnos z Bogom. Sam Bog ga je opomnil, vendar je bil preponosen, da bi ga poslušal. Ker je Jehovovo svarilo trmoglavo zavrnil, ga je to pripeljalo naravnost v katastrofo. (1. Mojz. 4:6–8)

7., 8. a) Kaj je rasizem in kako je povezan s ponosom? b) Pojasni, kako lahko pretiran ponos skali mir v občini.

7 Danes ljudje ponos kažejo v številnih oblikah, ki drugim škodijo. Ta lastnost gre včasih z roko v roki z rasizmom. Neki slovar definira rasizem kot »predsodek oziroma sovražnost do ljudi druge rase« in kot »prepričanje, da imajo ljudje različnih ras različne lastnosti in  sposobnosti ter da so nekatere rase že same po sebi večvredne oziroma manjvredne«. Rasni ponos vodi v izgrede, vojne in celo množične poboje.

8 Seveda do takih stvari ne sme prihajati v krščanski občini. Vendar lahko nesoglasja med soverniki, do katerih včasih pride zaradi pretiranega ponosa, uidejo izpod nadzora. Očitno se je to zgodilo nekaterim kristjanom v prvem stoletju, saj jim je Jakob napisal naslednje streznjujoče vprašanje: »Od kod so med vami vojne in od kod boji?« (Jak. 4:1) Prav zares, globoko ukoreninjeni sovražni občutki in občutki večvrednosti lahko vplivajo na naše besede in dejanja, s katerimi utegnemo drugim povzročiti neizmerno bolečino. (Preg. 12:18) Iz vsega tega vidimo, da lahko pretiran ponos skali mir v občini.

9. Kako nam Sveto pismo pomaga zavračati rasizem in druge škodljive oblike ponosa? (Glej sliko pri naslovu.)

9 Če se nagibamo k mišljenju, da smo več vredni od drugih, se spomnimo naslednjih besed: »Vsak, ki je ponosen v srcu, se Jehovu gnusi.« (Preg. 16:5) Prav tako je dobro, da preiščemo svoj pogled na tiste, ki so druge rase, narodnosti ali kulture. Če gojimo rasni ali nacionalni ponos, zavračamo dejstvo, da je Bog »iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode«. (Apd. 17:26) Glede na to obstaja samo ena rasa, saj je Adam skupni prednik vseh ljudi. Zato bi bilo res nesmiselno verjeti, da so nekatere rase večvredne oziroma manjvredne. Takšno razmišljanje bi bilo voda na mlin Satanu, ki pretkano skuša uničiti našo krščansko ljubezen in enotnost. (Jan. 13:35) Da bi v boju proti Satanu zmagali, se moramo paziti vseh škodljivih oblik ponosa. (Preg. 16:18)

VARUJMO SE PRIDOBITNIŠTVA IN LJUBEZNI DO SVETA

10., 11. a) Zakaj bi se zlahka zgodilo, da bi pričeli gojiti ljubezen do sveta? b) Kaj v svetu je Dema morda ljubil in kaj je zaradi tega izpustil iz rok?

10 Satan je »vladar tega sveta«, zato svet leži v njegovi oblasti. (Jan. 12:31; 1. Jan. 5:19) In zato je tudi večina tega, k čemur svet spodbuja, v nasprotju z merili, zapisanimi v Svetem pismu. Seveda ni vse, kar svet ponuja, slabo. Vendar bi morali pričakovati, da ga bo Satan uporabil za to, da bo skušal izkoristiti naše želje in nas navesti na greh, ali da bo v nas skušal vzbuditi ljubezen do sveta, zaradi česar bi čaščenje Jehova postavili na stranski tir. (Beri 1. Janezovo 2:15, 16.)

11 Videti je, da so nekateri kristjani v prvem stoletju podlegli ljubezni do sveta. Pavel je denimo napisal: »Dema me je [. . .] iz ljubezni do sedanje stvarnosti zapustil.« (2. Tim. 4:10) Sveto pismo ne pove natanko, kaj v svetu je Dema ljubil, da je zapustil Pavla. Lahko da je začel bolj ljubiti gmotne stvari kakor to, da služi Jehovu. Če je bilo tako, je izpustil iz rok izredne duhovne blagoslove. Toda ali je bil zaradi tega kaj na boljšem? Ali bi mu svet sploh lahko ponudil kaj, kar bi prekašalo Jehovove blagoslove, ki bi jih užival, če bi ostal Pavlov sodelavec? (Preg. 10:22)

12. Kako bi lahko postali žrtev »varljive moči bogastva«?

12 Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo nam. Za nas kristjane je povsem normalno, da želimo v gmotnem pogledu poskrbeti zase in za svojo družino. (1. Tim. 5:8) Jehova želi, da bi uživali v življenju. To nam postane jasno, ko razmišljamo o tem, v kako čudovito okolje  je postavil Adama in Evo. (1. Mojz. 2:9) Toda Satan lahko na naše želje vpliva z »varljivo močjo bogastva«. (Mat. 13:22) Mnogi mislijo, da jih bo denar osrečil oziroma da so gmotne dobrine ključ do uspeha. S takšnim razmišljanjem bi varali sami sebe in bi lahko izgubili najdragocenejše, kar imamo – prijateljstvo z Jehovom. Jezus je svoje sledilce posvaril: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema: ker ali bo enega sovražil in drugega ljubil ali pa se bo enega držal in bo drugega zaničeval. Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« (Mat. 6:24) Če postanemo sužnji Bogastva, nehamo služiti Jehovu, to pa je ravno tisto, kar Satan želi, da bi storili! Nikoli ne dopustimo, da bi denar ali stvari, ki si jih lahko z njim kupimo, omajale naše prijateljstvo z Jehovom. Da bi bili v boju proti Satanu uspešni, moramo imeti na gmotne stvari uravnovešen pogled. (Beri 1. Timoteju 6:6–10.)

ZAVRAČAJMO SPOLNO NEMORALO

13. Kako ta svet spodbuja ljudi k temu, da bi imeli izkrivljen pogled na zakonsko zvezo in spolnost?

13 Naslednja zanka Satanovega sveta je spolna nemorala. Danes mnogi ljudje gledajo na zakonsko zvestobo – in celo na zakonsko zvezo – kot na omejevalno in staromodno. Neka slavna igralka je na primer dejala: »Monogamija ni mogoča niti za moške niti za ženske. Ne poznam človeka, ki bi bil zvest svojemu partnerju oziroma bi želel biti.« Neki igralec pa je rekel: »Nisem ravno prepričan, da je v naši naravi biti z nekom do konca življenja.« Satan je prav gotovo zelo zadovoljen, ko vplivni ljudje blatijo zakonsko zvezo, ki je Božje darilo. Prav nič mu ni do tega, da bi jo zagovarjal, oziroma si ne želi, da bi bile zakonske zveze uspešne. Da bi torej v boju proti Satanu zmagali, moramo zakonsko zvezo, to Božjo ureditev, spoštovati.

14., 15. Kaj nam lahko pomaga zavrniti spolno nemoralo?

14 Najsi da smo poročeni ali samski, se moramo močno upirati vsem oblikam spolne nemorale. Ali je to lahko? Nikakor! Če si na primer mlad, morda slišiš sošolce, da se bahajo s tem, da so imeli priložnostne spolne odnose ali da si pošiljajo sporočila ali fotografije s spolno obarvano vsebino, kar ponekod enačijo z razširjanjem otroške pornografije. V Bibliji piše: »Kdor se vdaja nečistovanju, greši proti lastnemu telesu.« (1. Kor. 6:18) Zaradi širjenja spolno prenosljivih bolezni mnogi trpijo in umirajo. In glede na neko raziskavo večina neporočenih mladih, ki so izgubili nedolžnost, svoje dejanje obžaluje. Zabavna industrija nas skuša prepričati, da neupoštevanje Božjih zakonov glede spolne nemorale nima nobenih posledic, vendar dejstva kažejo povsem drugačno sliko. Tisti, ki privzamejo takšen pogled, postanejo žrtev »varljive moči greha«. (Heb. 3:13)

15 Kaj lahko storiš, če si v skušnjavi, da bi se spustil v spolno nemoralo? Svojo šibkost si priznaj. (Rim. 7:22, 23) Prosi Jehova za moč. (Fil. 4:6, 7, 13) Ogibaj se okoliščin, ki lahko vodijo v nemoralo. (Preg. 22:3) In ko se skušnjava pojavi, se ji nemudoma upri. (1. Mojz. 39:12)

16. Kako se je Jezus odzval na Satanovo skušanje in kaj se lahko naučimo iz njegovega zgleda?

16 Jezus nam je dal odličen zgled glede tega, kako se upreti skušnjavam. Satanove obljube ga niso preslepile in niti malo mu ni bilo treba razmišljati o njihovih prednostih in slabostih. Satanu  je nemudoma odvrnil: »Pisano je.« (Beri Matej 4:4–10.) Ker je poznal Božjo Besedo, je lahko hitro ukrepal in citiral vrstice iz Svetih spisov. Če želimo v boju proti Satanu zmagati, si ne smemo dovoliti, da bi prišli v skušnjavo, da bi se spustili v spolno nemoralo. (1. Kor. 6:9, 10)

Z ZDRŽLJIVOSTJO DO ZMAGE

17., 18. a) Katere druge vrste orožja Satan še uporablja in zakaj nas to ne bi smelo presenečati? b) Kaj čaka Satana in kako ti to pomaga ostati zdržljiv?

17 Ošabnost skupaj s škodljivimi oblikami ponosa, pridobitništvo in spolna nemorala so zgolj tri vrste orožja, ki jih Satan uporablja. Obstaja pa jih še mnogo več. Nekaterim kristjanom denimo nasprotujejo družinski člani ali jih zasmehujejo sošolci. Drugi živijo v deželah, v katerih so posvetne oblasti omejile oznanjevalsko dejavnost. Takšne stiske nas ne presenečajo, saj je Jezus opozoril svoje sledilce: »Zaradi mojega imena vas bodo sovražili vsi ljudje, toda kdor bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Mat. 10:22)

Satana bo doletelo popolno uničenje. (Glej odstavek 18.)

18 Kako lahko v boju proti Satanu zmagamo? Jezus je svojim učencem dejal: »S svojo zdržljivostjo boste pridobili svoje duše.« (Luk. 21:19) Noben človek nam ne more storiti ničesar, kar bi nam lahko trajno škodilo. Nihče nam ne more vzeti našega dragocenega prijateljstva z Bogom, razen če to sami dovolimo. (Rim. 8:38, 39) Celo če Jehovovi služabniki umrejo, to ne pomeni, da je Satan zmagal, saj bo Jehova poskrbel, da bodo obujeni! (Jan. 5:28, 29) V nasprotju z njimi pa je Satanova prihodnost zelo mračna. Po uničenju brezbožne stvarnosti bo za 1000 let vržen v brezno. (Raz. 20:1–3) Na koncu Jezusovega tisočletnega vladanja bo za malo časa »izpuščen iz ječe« in bo še zadnjič skušal zapeljati človeštvo, ki bo takrat že popolno. Nato bo uničen. (Raz. 20:7–10) Hudiča bo doletela gotova poguba, vendar to ne velja zate! Postavi se mu po robu, trden v veri. V boju proti Satanu lahko zmagaš!