Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  maj 2015

Budno pazi, Satan te hoče požreti!

Budno pazi, Satan te hoče požreti!

»Budno pazite. Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« (1. PET. 5:8)

1. Pojasni, kako je neki angel postal Satan.

NEKOČ je pri Jehovu užival dober sloves. V nekem trenutku pa si je zaželel, da bi ga ljudje častili. Namesto da bi zavrnil to neprimerno željo, jo je gojil, da je rasla, dokler ni rodila greha. (Jak. 1:14, 15) Govorimo o angelu, ki »ni vztrajal v resnici«, znanem po imenu Satan. Uprl se je Jehovu in postal »oče laži«. (Jan. 8:44)

2., 3. Kaj o Jehovovem največjem sovražniku odkrivajo izrazi »Satan«, »Hudič«, »prakača« in »zmaj«?

2 Satan je že vse od svojega upora Jehovov največji sovražnik, brez dvoma pa tudi ni prijatelj človeštva. Njegovi nazivi odkrivajo, kako zelo je pokvarjen. Satan pomeni »upornik«, iz česar se vidi, da to hudobno duhovno bitje ne priznava Božje vrhovne oblasti, temveč jo sovraži in se zagrizeno bojuje proti njej. Bolj kot vse drugo si želi, da bi je bilo konec.

3 Kot piše v Razodetju 12:9, se Satan imenuje Hudič, kar pomeni »obrekovalec«. To nas spomni na to, da je Satan za Jehova rekel, da laže, in ga s tem obrekoval. Izraz »prakača« nam prikliče v spomin tragični dan v Edenu, ko je Satan po  kači zavedel Evo. Besedna zveza »veliki zmaj« pa nam v misli prikliče strašljivo pošast in ustrezno opiše Satanovo bolestno željo, da bi preprečil Jehovov namen in uničil njegovo ljudstvo.

4. O čem bomo razpravljali v tem članku?

4 Očitno je Satan največja grožnja za našo značajnost. Zato Sveto pismo povsem upravičeno svari: »Bodite razsodni, budno pazite. Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« (1. Pet. 5:8) V luči tega svarila bomo sedaj razpravljali o treh Satanovih značilnostih, ki še poudarjajo, kako zelo nujno je, da se pazimo tega brezvestnega sovražnika Boga Jehova in njegovega ljudstva.

SATAN JE MOČAN

5., 6. a) Povej primera, ki pokažeta, da so angeli »silni v moči«. b) V katerem smislu ima Satan »možnost povzročiti smrt«?

5 Angeli so »silni v moči«. (Ps. 103:20) So višja oblika življenja kakor mi, zato nas prekašajo v umskih sposobnostih in moči. Seveda zvesti angeli svojo moč uporabljajo v dobre namene. Nekoč je denimo en sam Jehovov angel pobil 185.000 sovražnih asirskih vojakov, kar bi bilo nemogoče za enega človeka in velik zalogaj celo za vso vojsko. (2. kra. 19:35) Ob neki drugi priložnosti je eden od angelov s svojo nadčloveško močjo in bistroumnostjo rešil Jezusove apostole iz ječe. Izognil se je varnostnim ukrepom, odklenil vrata, apostole izpustil na prostost in nato za njimi zaklenil – in vse to je storil medtem, ko so v bližini stali pazniki! (Apd. 5:18–23)

6 V nasprotju z zvestimi duhovnimi bitji Satan svojo moč uporablja v slabe namene. In kolikšno moč in vpliv ima! Sveto pismo zanj pravi, da je »vladar tega sveta« in »bog te stvarnosti«. (Jan. 12:31; 2. Kor. 4:4) Satan Hudič ima celo »možnost povzročiti smrt«. (Heb. 2:14) To ne pomeni, da vsakogar ubije neposredno. Vendar pa je svet prežet z njegovim morilskim duhom. In ne le to. Ker je Eva verjela Satanovi laži in Adam ni ubogal Boga, sta se na vse človeštvo razširila greh in smrt. (Rim. 5:12) V tem smislu ima Hudič »možnost povzročiti smrt«. Res je »ubijalec«, kakor je rekel Jezus. (Jan. 8:44) Kako zelo močan sovražnik je Satan!

7. Kako vemo, da so demoni močni?

7 Ko se upiramo Satanu, se ne postavimo le proti njemu, temveč tudi proti vsem tistim, ki so na njegovi strani, ko gre za sporno vprašanje glede Božje vrhovne oblasti. Mednje sodi precejšnja množica drugih upornih duhovnih bitij oziroma demonov. (Raz. 12:3, 4) Demoni vedno znova kažejo svojo nadčloveško moč – tistim, ki jih mučijo, povzročajo hudo trpljenje. (Mat. 8:28–32; Mar. 5:1–5) Nikoli ne podcenjujmo moči teh hudobnih angelov niti moči »poglavarja demonov«. (Mat. 9:34) Če nam ne bi pomagal Jehova, ne bi mogli nikoli zmagati v boju proti Satanu.

SATAN JE ZLOBEN

8. a) Kaj je Satanov cilj? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kako se Satanova zloba po tvojem opažanju odraža v tem svetu?

8 Apostol Peter je Satana primerjal z »rjovečim levom«. Glede na neki priročnik grška beseda, ki se prevaja z »rjovenje«, označuje »oglašanje hudo lačne zveri«. Kako dober opis Satanove  zlobne narave! Čeprav že ves svet leži v njegovi oblasti, je lačen še več žrtev. (1. Jan. 5:19) Svet je zanj zgolj »predjed«. Svojo pozornost je usmeril na »glavno jed« – na maziljeni preostanek in njegove družabnike, »druge ovce«. (Jan. 10:16; Raz. 12:17) Njegov cilj je požreti Jehovovo ljudstvo. Od prvega stoletja do danes je velikokrat sprožil val preganjanja Jezusovih sledilcev, kar kaže na to, kako zelo zloben je.

9., 10. a) Kako si je Satan prizadeval preprečiti Božji namen z Izraelci? (Povej primera.) b) Zaradi katerega prav posebnega razloga se je Satan osredinil na staroveške Izraelce? c) Kako se po tvojem mnenju počuti Satan, ko kdo od Jehovovih služabnikov resno greši?

9 Satan v svojem prizadevanju, da bi preprečil Božji namen, kaže svojo zlobno naravo še drugače. Sestradan lev do svojega plena ne čuti nobenega usmiljenja. Preden žival ubije, nima do nje nobenega sočutja, pa tudi kasneje tega svojega dejanja ne obžaluje. Podobno tudi Satan Hudič ne čuti nobenega usmiljenja do tistih, ki jih skuša požreti. Razmisli denimo o tem, kako pogosto je prežal na Izraelce in jih navedel na grehe, kot sta spolna nemorala in pohlep. Ali lahko na primer takrat, ko bereš o tragičnih posledicah, ki so zadele nemoralnega Zimrija in pohlepnega Gehazija, »vidiš« rjovečega leva, ki se veseli svoje zmage? (4. Mojz. 25:6–8, 14, 15; 2. kra. 5:20–27)

Satan je vesel, ko kdo od Jehovovih služabnikov resno greši. (Glej odstavek 10.)

10 Satan je imel prav poseben razlog, da se je osredinil na staroveške Izraelce. Navsezadnje naj bi iz tega naroda izšel Mesija – ravno tisti, ki naj bi Satana zdrobil in podprl Jehovovo pravico do vrhovne oblasti. (1. Mojz. 3:15) Satan ni hotel, da bi Izraelcem šlo dobro, zato si je zlobno prizadeval, da bi se omadeževali z grehom. Ne misli, da mu je bilo žal Davida, ko je ta prešuštvoval, ali da je kaj sočustvoval z Mojzesom, ko ta ni več izpolnjeval pogojev za vstop v Obljubljeno deželo. Ravno nasprotno, Satan se brez dvoma veseli, ko se kdo od Božjih služabnikov omadežuje  z resnim grehom. Pravzaprav so takšne zmage verjetno ena od stvari, s katerimi zasmehuje Jehova. (Preg. 27:11)

11. Kaj je morda bil razlog, da si je Satan za tarčo izbral Saro?

11 Satan je čutil še posebej močno mržnjo do družinske linije, iz katere naj bi izšel Mesija. Razmisli denimo, kaj se je zgodilo kmalu po tem, ko je Bog povedal Abrahamu, da bo iz njega naredil »velik narod«. (1. Mojz. 12:1–3) Ko sta bila Abraham in Sara v Egiptu, je dal faraon Saro privesti v svojo hišo – očitno zato, da bi postala njegova žena. Vendar je vmes posegel Jehova in rešil Saro iz te okoliščine, v kateri je bila ogrožena njena moralna neoporečnost. (Beri 1. Mojzesova 12:14–20.) Nekaj podobnega se je zgodilo malo pred rojstvom Izaka v Gerarju. (1. Mojz. 20:1–7) Ali je za vsem tem stal Satan? Ali je upal, da bosta Saro, ki je zapustila cvetoči Ur in prebivala v šotorih, premamili razkošni palači faraona in Abimeleha? Ali je mislil, da se bo Sara izneverila svojemu možu in Jehovu ter se poročila, čeprav ni bila prosta za poroko? Tega nam Sveto pismo ne razkrije, vendar imamo dobre razloge za prepričanje, da bi bil Hudič zelo vesel, če Sara ne bi bila več primerna za to, da bi rodila obljubljenega potomca. Satana ne bi prav nič mučila krivda, če bi uničil zakon te dobre ženske, njen sloves in dober odnos z Jehovom. Kako zelo zloben je Satan!

12., 13. a) Kako je Satan po rojstvu Jezusa pokazal svojo zlobo? b) Kaj po tvojem mnenju Satan čuti do današnjih mladih, ki imajo radi Jehova in si mu prizadevajo služiti?

12 Več stoletij za Abrahamom se je rodil Jezus. Ne misli, da je bil ob rojstvu za Satana lep, ljubek ali dragocen dojenček. Nikakor, saj je vedel, da bo ta novorojenček zrasel v obljubljenega Mesija. In res je bil Jezus glavni del Abrahamovega semena, tisti, ki naj bi v prihodnosti »razdrl Hudičeva dela«. (1. Jan. 3:8) Ali je Satan menil, da bi šel predaleč, če bi temu otroku vzel življenje? Satan se požvižga na vsa etična načela. In glede malega Jezusa je ukrepal brez odlašanja. Kako pa?

13 Kralj Herod se je zelo vznemiril, ko so astrologi poizvedovali po »kralju Judov, ki se je rodil«, in odločil se je, da ga ubije. (Mat. 2:1–3, 13) Da bi se ga zagotovo znebil, je dal v Betlehemu in njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj. (Beri Matej 2:13–18.) Jezus je sicer ušel smrti v tem težko razumljivem pokolu, toda kaj nam to pove o našem sovražniku Satanu? Očitno je, da Hudiču človeško življenje ne pomeni čisto nič. In nedvomno mu otroci niso nič bolj pri srcu. Satan je prav zares »rjoveč lev«. Nikoli ne podcenjujmo njegove zlobe!

SATAN JE ZVIJAČEN

14., 15. Kako je Satan »neverujočim [. . .] zaslepil um«?

14 Satan lahko ljudi samo z zvijačo navede na to, da se obrnejo proti ljubečemu Bogu Jehovu. (1. Jan. 4:8) Z zvijačo doseže, da se ljudje ne »zavedajo svojih duhovnih potreb«. (Mat. 5:3) »Zaslepil [jim je] um, da do njih ne bi prodrlo razsvetljenje veličastne dobre novice o Kristusu, ki je podoba Boga.« (2. Kor. 4:4)

15 Eno od Satanovih najmočnejših sredstev, po katerih zavaja ljudi, je kriva  religija. Kako zelo zadovoljen mora biti, ko vidi ljudi častiti njihove prednike, naravo ali živali – kogar koli ali kar koli drugega razen Jehova, ki od ljudi zahteva, da so vdani samo njemu. (2. Mojz. 20:5) Celo mnogi, ki menijo, da prav častijo Boga, so sužnji krivih verovanj in nekoristnih običajev. So v podobnem pomilovanja vrednem stanju, kakor so bili ljudje, ki jih je Jehova rotil: »Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in zakaj se trudite za to, kar ne nasiti? Pozorno me poslušajte in jejte dobro hrano, naj vaša duša uživa v najboljši hrani.« (Iza. 55:2)

16., 17. a) Zakaj je Jezus rekel Petru »Poberi se od mene, Satan!«? b) Kako bi nas lahko Satan zavedel, da bi pozabili, v kako resnih časih živimo?

16 Satan lahko zavede celo goreče Jehovove služabnike. Poglejmo si denimo, kaj se je zgodilo, ko je Jezus svojim učencem povedal, da bo v kratkem umorjen. Apostol Peter je nedvomno z dobrim namenom Jezusa potegnil na stran in mu rekel: »Bodi dober s seboj, Gospod. To se ti gotovo ne bo zgodilo.« Jezus mu je odločno dejal: »Poberi se od mene, Satan!« (Mat. 16:22, 23) Zakaj je Jezus Petra imenoval »Satan«? Ker je vedel, kaj se bo kmalu zgodilo. Približala se je ura, ko naj bi svoje življenje daroval kot odkupno žrtev in dokazal, da je Hudič lažnivec. V tem odločilnem trenutku človeške zgodovine ni bil čas za to, da bi bil »dober s seboj«. Če ne bi bil več oprezen, bi Satan dosegel ravno to, kar je hotel.

17 Ker se bližamo koncu te stvarnosti, tudi mi živimo v odločilnem času. Satan hoče, da bi popustili v opreznosti oziroma da bi bili dobri s seboj, tako da bi si v tem svetu ustvarili svoj mali raj, pri tem pa pozabili, v kako resnih časih živimo. Ne dovoli, da se ti to zgodi! Raje ostani buden. (Mat. 24:42) Nikoli ne verjemi Satanovi zavajajoči propagandi, da je konec še daleč ali da sploh ne bo prišel.

18., 19. a) Kako bi lahko zaradi Satanovega zavajanja pričeli gledati nase? b) Kako nam Jehova pomaga ostati razsodni in budni?

18 Satan pa nas skuša zavesti še drugače. Želi nas prepričati, da nismo vredni Božje ljubezni in da so naši grehi neodpustljivi. Vse to je del njegove zavajajoče propagande. Toda kdo v resnici ni vreden Jehovove ljubezni? Satan. In čigavi grehi so v resnici neodpustljivi? Satanovi. Sveto pismo nam zagotavlja: »Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena.« (Heb. 6:10) Jehova ceni naš trud, da bi mu ugajali, poleg tega to, da mu služimo, nikakor ni zaman. (Beri 1. Korinčanom 15:58.) Zato ne nasedimo Satanovi zavajajoči propagandi.

19 Kot smo videli, je Satan močan, zloben in zvijačen. Kako nam lahko uspe zmagati v boju proti tako strašnemu sovražniku? Jehova nas ni pustil brez pomoči. V njegovi Besedi so opisane Satanove metode, zato nam »njegove nakane niso neznane«. (2. Kor. 2:11) Ko se seznanimo z njegovimi taktikami, smo lažje razsodni in budni. Toda samo poznati Satanove nakane ni dovolj. V Svetem pismu piše: »Hudiču pa se uprite, in bo zbežal od vas.« (Jak. 4:7) V naslednjem članku bomo obravnavali tri področja, na katerih lahko zmagamo v boju proti Satanu.