Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) MAREC 2015

»To je bilo po tvoji volji«

»To je bilo po tvoji volji«

»Te reči [si] skrbno prikril modrim in razumnim in si jih razodel otročičem.« (LUK. 10:21)

1. Zakaj je bil Jezus »poln veselja in svetega duha«? (Glej sliko pri naslovu.)

ALI si lahko predstavljaš, kakšen je bil videti Jezus Kristus, ko je bil »poln veselja in svetega duha«? Morda ga vidiš nasmejanega, njegove oči pa kar sijejo od zadovoljstva. Kaj ga je tako razveselilo? Malo pred tem je svojih 70 učencev poslal oznanjevat dobro novico o Božjem kraljestvu. Močno ga je zanimalo, kako bodo opravili to nalogo. Oznanjevanju dobre novice so namreč mnogi zelo nasprotovali, med njimi tudi inteligentni in visoko izobraženi pisarji in farizeji. Zaradi njihovega vpliva so mnogi imeli Jezusa zgolj za navadnega tesarja, njegove učence pa za neizobražene in preproste ljudi. (Apd. 4:13; Mar. 6:3) Kljub temu so se učenci z oznanjevanja vrnili izjemno navdušeni. O dobri novici so lahko govorili kljub nasprotovanju ljudi in celo demonov! Zakaj še so bili tako veseli in polni poguma? (Beri Luka 10:1, 17–21.)

2. a) V katerem smislu so bili Jezusovi učenci podobni otrokom? b) Zakaj so Kristusovi sledilci lahko razumeli pomembne duhovne resnice?

2 Bodi pozoren, da je Jezus rekel Jehovu: »Javno te hvalim, Oče, Gospodar neba in zemlje, ker si te reči prikril modrim in razumnim in si jih razodel otročičem. Da, Oče, ker to je bilo po tvoji volji.« (Mat. 11:25, 26) Seveda Jezus s tem ni  mislil, da so njegovi učenci v dobesednem smislu otroci. Vedel je, da so kakor otroci v primerjavi z inteligentnimi in visoko šolanimi ljudmi, ki so zase menili, da so modri. In kar je še pomembnejše, Jezus je svoje sledilce učil, naj bodo ponižni in učljivi, kakor so otroci. (Mat. 18:1–4) Kako jim je ponižnost koristila? Jehova jim je po svojem svetem duhu pomagal razumeti pomembne duhovne resnice, medtem ko modri in inteligentni ljudje, ki so učence zasmehovali, tega niso bili zmožni, ker sta jih zaslepila Satan in njihova ošabnost.

3. O čem bomo razpravljali v tem članku?

3 Nič čudnega, da je bil Jezus tako zadovoljen! Osrečilo ga je, ko je videl, kako Jehova razodeva globoke duhovne resnice – razodeva jih najrazličnejšim ponižnim ljudem, ne glede na njihovo izobrazbo ali umske zmožnosti. Navdušen je bil, da njegov Oče odobrava takšno preprosto in jasno poučevanje. Ali se je Jehova v tem pogledu kaj spremenil? In če se ni, kako dokazuje, da takšno poučevanje še vedno odobrava? Ko bomo v nadaljevanju dobili odgovor, bomo morda tako veseli, kot je bil Jezus.

GLOBOKE RESNICE RAZUMLJIVE VSEM

4. Zakaj se je poenostavljena izdaja Stražnega stolpa izkazala za ljubeče darilo?

4 V zadnjih letih nas Jehovova organizacija o duhovnih rečeh poučuje vedno bolj preprosto in jasno. Poglejmo si tri primere. Prvič, na voljo je poenostavljena izdaja Stražnega stolpa. * Ta izdaja se je za tiste, ki imajo težave z jezikom in branjem, izkazala za ljubeče darilo. Družinski poglavarji opažajo, da njihovi otroci sedaj bolj zavzeto sodelujejo pri preučevanju te revije, ki je bistven del naše duhovne hrane. Mnogi so v pismih z ganljivimi besedami izrazili, da so zanjo iz srca hvaležni. Neka sestra je napisala, da ji je bilo prej težko komentirati na preučevanju Stražnega stolpa. »Bolj ko ne sem bila samo opazovalka,« je rekla. Vendar ni več tako! Glede tega, kako je bilo potem, ko je začela uporabljati poenostavljeno izdajo, je napisala: »Zdaj komentiram več kot le enkrat pa tudi strah je izginil! Zahvaljujem se Jehovu in vam.«

5. Omeni nekaj koristi revidirane izdaje Svetega pisma – prevod novi svet.

5 Drugič, 5. oktobra 2013 je na letni skupščini v angleščini izšla revidirana izdaja Svetega pisma – prevod novi svet. * V številnih vrsticah je sedaj manj besed, vendar pomen ostaja isti oziroma je celo jasnejši. V Jobu 10:1 je na primer zdaj 19 besed, medtem ko jih je bilo prej 27, v Pregovorih 8:6 pa se je število besed zmanjšalo z 20 na 13. Obe vrstici sta v novi izdaji tudi bolj razumljivi. Neki maziljeni brat, ki že desetletja zvesto služi Bogu, je rekel: »Pravkar sem v novi izdaji prebral Jobovo knjigo in imam občutek, kakor da jo prvič zares razumem!« Mnogi so povedali podobno.

6. Kako gledaš na jasnejše razumevanje tega, kar piše v Mateju 24:45–47?

6 Tretjič, pomislimo na nekatere nedavne razjasnitve našega razumevanja svetopisemske resnice. V Stražnem stolpu, 15. julij 2013, smo se denimo razveselili  novega razumevanja tega, kdo je »zvesti in preudarni suženj«. (Mat. 24:45–47) V reviji je bilo pojasnjeno, da je zvesti suženj Vodstveni organ, »služabniki« pa so vsi tisti, ki dobivajo duhovno hrano, bodisi da so maziljenci bodisi »druge ovce«. (Jan. 10:16) Res smo veseli, da poznamo takšne resnice in da o njih lahko poučujemo nove! Kako še Jehova dokazuje, da mu je všeč preprostejše in jasnejše poučevanje?

PREPROSTEJŠA IN JASNEJŠA RAZLAGA SVETOPISEMSKIH PRIPOVEDI

7., 8. Navedi nekatere navdihnjene preroške slike v Bibliji.

7 Če že desetletja služiš Jehovu, si morda opazil, da se je razlaga številnih svetopisemskih pripovedi v naši literaturi postopoma spreminjala. Zakaj? V preteklosti smo svetopisemske pripovedi v naših publikacijah večkrat pojasnjevali po sistemu podoba – protipodoba. Svetopisemska pripoved je bila podoba, vsaka njena preroška izpolnitev pa protipodoba. Ali obstaja svetopisemski temelj za pojasnjevanje v takšnih preroških slikah? Da, obstaja. Jezus je na primer govoril o »znamenju preroka Jona«. (Beri Matej 12:39, 40.) Pojasnil je, da kratek čas, ki ga je Jona preživel v ribi – ta bi postala njegov grob, če ne bi posegel Jehova – preroško predstavlja čas, ko bo on v grobu.

8 V Bibliji so zapisane še druge navdihnjene preroške slike. Apostol Pavel je razpravljal o mnogih od njih. Omenil je denimo, da Abrahamov odnos s Hagaro in Saro preroško predstavlja Jehovov odnos z Izraelci in nebeškim delom Božje organizacije. (Gal. 4:22–26) Podobno so sveti šotor, tempelj, dan poravnave, veliki duhovnik in drugo iz Mojzesove postave »senca prihodnjih dobrih stvari«. (Heb. 9:23–25; 10:1) Preučevanje takšnih preroških slik je zelo zanimivo, poleg tega nam krepi vero. Toda ali lahko sklenemo, da prav vsak lik, dogodek in predmet, ki je opisan v Bibliji, predpodablja koga ali kaj?

9. Kako smo svetopisemsko pripoved o Nabotu pojasnjevali nekoč?

9 V preteklosti smo pogosto tako pojasnjevali svetopisemske pripovedi. Vzemimo za primer pripoved o Nabotu, ki so ga po naročilu hudobne kraljice Jezabele po krivem obtožili in usmrtili, zato da bi si njen mož Ahab lahko prisvojil njegov vinograd. (1. kra. 21:1–16) Leta 1932 je bil pojasnjen preroški pomen te pripovedi. Za Ahaba in Jezabelo je bilo rečeno, da predstavljata Satana in njegovo organizacijo, za Nabota, da predstavlja Jezusa, Nabotova smrt pa naj bi predstavljala Jezusovo usmrtitev. Vendar je bilo desetletja zatem v knjigi “Let Your Name Be Sanctified” (»Posvečeno bodi tvoje ime«), ki je bila izdana leta 1961, rečeno, da Nabot predstavlja maziljence, Jezabela pa tako imenovano krščanstvo. Potemtakem naj bi to, da je Jezabela preganjala Nabota, predstavljalo preganjanje maziljencev v zadnjih dneh. Takšno pojasnjevanje svetopisemskih pripovedi je mnoga leta krepilo vero Božjim služabnikom. Zakaj je torej prišlo do spremembe?

10. a) Kako smo zaradi preudarnosti postali bolj previdni pri pojasnjevanju nekaterih svetopisemskih pripovedi? b) Na kaj se danes bolj osredinja naša literatura?

10 Kot je bilo pričakovati, je Jehova z leti pomagal »zvestemu in preudarnemu sužnju«, da je postajal vedno bolj preudaren. Zato za nobeno svetopisemsko pripoved ne trdimo več, da ima  preroški pomen, razen če imamo za to trdno svetopisemsko podlago. Poleg tega smo ugotovili, da nekatere starejše razlage po sistemu podoba – protipodoba marsikdo težko razume. Težko se je tudi ogniti temu, da ne bi pri pojasnjevanju podrobnosti, denimo kdo predstavlja koga in zakaj, prišlo do zmešnjave. Obenem pa si je te podrobnosti težko zapomniti in jih upoštevati v življenju. Še večja težava pa je to, da se s podrobnim opisovanjem vseh možnih protipodob morda zabriše ali celo izgubi moralni in praktični nauk svetopisemskih pripovedi, ki jih obravnavamo. Zato se danes naša literatura bolj osredinja na to, da preprosto in praktično pojasnjuje, kaj se lahko naučimo o veri, zdržljivosti, bogovdanosti in drugih zelo pomembnih lastnostih svetopisemskih oseb. *

Nabotov zgled je za nas zelo poučen. (Glej odstavek 11.)

11. a) Kako zdaj razumemo pripoved o Nabotu in zakaj je njegov zgled za vse nas poučen? b) Zakaj naše publikacije v zadnjih letih redko omenjajo podobe in protipodobe? (Glej »Vprašanja bralcev« v tej reviji.)

11 Kako pa zdaj razumemo pripoved o Nabotu? Razlaga je mnogo jasnejša in preprostejša. Ta pravični mož ni umrl zato, ker bi preroško predstavljal Jezusa ali maziljence, ampak ker je bil značajen. Jehovovi postavi je ostal zvest kljub hudim pritiskom mogočnega vladarja. (4. Mojz. 36:7; 1. kra. 21:3) Njegov zgled je za nas poučen, saj bi vsak od nas lahko doživel podobno preganjanje. (Beri 2. Timoteju 3:12.) Vsi kristjani zlahka razumemo, si zapomnimo in upoštevamo nauk te pripovedi, ki nam okrepi vero.

12. a) Česa ne bi smeli skleniti glede pripovedi, ki so zapisane v Bibliji? b) Zakaj lahko jasno razumemo celo globoke duhovne resnice? (Glej podčrtno opombo.)

12 Ali naj bi sklenili, da imajo svetopisemske pripovedi samo praktično vrednost in nič drugega? Ne. Danes naše publikacije učijo bolj to, da nas neka stvar spominja na drugo oziroma da jo ponazarja. Manj verjetno je, da  bomo v njih našli mnoge biblijske pripovedi, ki bi bile togo pojasnjene s preroškimi podobami in protipodobami. Tako lahko denimo upravičeno rečemo, da nas to, da je Nabot v preizkušnji ostal značajen vse do smrti, spomni na značajnost Kristusa in njegovih maziljencev. Spomni pa nas tudi na zvestobo mnogih Gospodovih »drugih ovc«. Takšna jasna in preprosta primerjava je značilna za Božje poučevanje. *

PREPROSTEJŠA RAZLAGA JEZUSOVIH PONAZORITEV

13. Kateri primeri pokažejo, da sedaj nekatere Jezusove ponazoritve razlagamo bolj preprosto in jasno?

13 Jezus Kristus je bil največji učitelj, kar jih je kdaj hodilo po zemlji. Ena od njegovih najljubših poučevalnih metod so bile ponazoritve. (Mat. 13:34) Ponazoritve v poslušalcu vzbudijo živopisne miselne slike, s čimer ga spodbudijo k razmišljanju in dosežejo njegovo srce. Ali je razlaga Jezusovih ponazoritev v naši literaturi postajala z leti vse bolj preprosta in jasna? Prav gotovo! Ali nismo bili navdušeni, ko smo v Stražnem stolpu, 15. julij 2008, prebrali jasnejše razumevanje Jezusovih ponazoritev o kvasu, gorčičnem zrnu in mreži? Sedaj jasno razumemo, da se te ponazoritve nanašajo na Božje kraljestvo in na to, kako zelo uspešno je pri zbiranju pravih Kristusovih sledilcev iz tega hudobnega sveta.

14. a) Kako smo priliko o usmiljenem Samarijanu pojasnjevali nekoč? b) Kako to Jezusovo priliko razumemo danes?

14 Kaj pa lahko rečemo o Jezusovih bolj podrobnih zgodbah oziroma prilikah? Nekatere od njih so seveda simbolične in preroške, druge pa vsebujejo praktičen nauk. Toda kako lahko vemo, katera je katera? Odgovor na to vprašanje je skozi čas vse jasnejši. Poglejmo si na primer, kako smo nekoč pojasnjevali Jezusovo priliko o usmiljenem Samarijanu. (Luk. 10:30–37) Leta 1924 je v Stražnem stolpu pisalo, da Samarijan predstavlja Jezusa, cesta, ki je vodila iz Jeruzalema navzdol v Jeriho, predstavlja nazadovanje človeštva po uporu v Edenu, tatovi na cesti predstavljajo velike družbe in dobičkarje, duhovnik in levit pa tako imenovano krščanstvo. Danes je ta ponazoritev v naši literaturi omenjena zato, da bi vse kristjane spomnila, da moramo biti nepristranski pri tem, ko pomagamo ljudem, ki potrebujejo pomoč. To še posebej velja takrat, ko pomagamo tistim, ki potrebujejo pomoč v duhovnem smislu. Ali nismo veseli, ko vidimo, da nam Jehova razjasnjuje resnico?

15. Kaj si bomo pogledali v naslednjem članku?

15 V naslednjem članku bomo preučili Jezusovo priliko o desetih devicah. (Mat. 25:1–13) Kako je Jezus želel, da bi njegovi sledilci v zadnjih dneh razumeli to učinkovito ponazoritev? Kot podrobno preroško prispodobo, v kateri ima vsaka oseba, predmet in dogodek simboličen pomen? Ali pa je želel, da bi se njegovi sledilci iz nje naučili kaj praktičnega in da bi jim pomagala v teh zadnjih dneh? Poglejmo si odgovor.

^ odst. 4 Poenostavljena izdaja je prvič izšla julija 2011 v angleščini. Kasneje je začela izhajati še v nekaterih drugih jezikih.

^ odst. 5 Načrtovano je, da bo ta revidirani prevod izšel tudi v drugih jezikih.

^ odst. 10 Knjiga Posnemajmo njihovo vero denimo obširno obravnava življenje 14 svetopisemskih oseb. Gradivo se osredinja na praktično vrednost, ne pa na simbolični ali preroški pomen.

^ odst. 12 Seveda so v Božji Besedi napisane tudi reči, ki so videti »težko razumljive«, denimo nekateri odlomki Pavlovih pisem. Vendar je vse biblijske pisce vodil sveti duh. Ta ista sila danes pomaga pravim kristjanom razumeti Božje resnice, zato so nam kljub omejenim zmožnostim našega uma celo »Božje globočine« bolj razumljive in jasne. (2. Pet. 3:16, 17; 1. Kor. 2:10)