Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) FEBRUAR 2015

Jehova je narode pripravil na svoj nauk

Jehova je narode pripravil na svoj nauk

»Prokonzul [. . .] je začel verovati, ker ga je Jehovov nauk tako osupnil.« (APD. 13:12)

1.–3. Kaj vse je Jezusove učence oviralo pri oznanjevanju dobre novice »vsem narodom«?

JEZUS KRISTUS je svojim sledilcem zaupal zahtevno nalogo. Dal jim je naslednjo zapoved: »Pojdite [. . .] in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov.« »Dobro novico o kraljestvu« so morali oznaniti »po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom«. (Mat. 24:14; 28:19)

2 Učenci so imeli radi tako Jezusa kot dobro novico. Vendar so se verjetno spraševali, kako jim bo uspelo izpolniti zaupano nalogo. Navsezadnje jih je bila samo peščica. Poleg tega so Jezusa, za katerega so pričali, da je Božji Sin, nasprotniki usmrtili. Ljudje so jih imeli za neizobražene in preproste. (Apd. 4:13) Sporočilo, ki naj bi ga oznanili, pa je bilo v ostrem nasprotju z nauki uglednih verskih voditeljev, ki so si v šolah pridobili obširno znanje o starodavnih izročilih. Učencev niso spoštovali niti v njihovi lastni domovini. Kako bodo potem šele nanje gledali  v drugih deželah mogočnega rimskega imperija?

3 Poleg tega je Jezus svoje učence opozoril, da jih bodo ljudje sovražili in preganjali ter da bodo nekatere od njih ubili. (Luk. 21:16, 17) Prijatelji in družinski člani jih bodo izdajali, imeli pa bodo tudi težave zaradi lažnih prerokov in naraščanja nezakonitosti. (Mat. 24:10–12) In četudi bi njihovo sporočilo povsod dobro sprejeli, so se verjetno spraševali, kako jim ga bo uspelo oznaniti »do skrajnega konca zemlje«. (Apd. 1:8) Takšne ovire so se jim prav gotovo morale zdeti nepremagljive!

4. Kako uspešno so oznanjevali učenci v prvem stoletju?

4 Naj so učenci imeli takšne ali drugačne skrbi, so se vseeno lotili dela in marljivo oznanjevali dobro novico, pa ne le v Jeruzalemu in Samariji, temveč po vsem tedaj znanem svetu. Čeprav so se spoprijemali s težavami, jim je uspelo dobro novico v samo 30 letih oznaniti »vsemu stvarjenju pod nebom«, zaradi česar je novica rojevala sad in rasla po vsem svetu. (Kol. 1:6, 23) Za ilustracijo: Zaradi tega, kar je Pavel povedal in storil na Cipru, je začel verovati rimski prokonzul Sergij Pavel, »ker ga je Jehovov nauk tako osupnil«. (Beri Apostolska dela 13:6–12.)

5. a) Kaj je Jezus zagotovil svojim učencem? b) Kaj o prvem stoletju piše v neki zgodovinski knjigi?

5 Jezusovi učenci so vedeli, da svoje naloge ne bodo mogli opraviti s svojo močjo. Jezus jim je zagotovil, da bo z njimi in da jim bo pomagal sveti duh. (Mat. 28:20) Pa tudi razmere v takratnem svetu so bile dokaj ugodne za oznanjevanje Kraljestva. V neki knjigi piše: »Verjetno je bilo prvo stoletje od vseh obdobij v svetovni zgodovini najbolj primerno za to, da sprejme Cerkev, ki je bila takrat še v povojih [. . .] Že pred drugim stoletjem so kristjani [. . .] trdili, da je ravno Božja previdnost pripravila svet na prihod krščanstva.« (Evangelism in the Early Church)

6. O čem bomo razpravljali: a) v tem članku in b) v naslednjem?

6 Tega, koliko je Bog vplival na razvoj dogodkov v prvem stoletju, da so lahko kristjani oznanjevali daleč naokoli, Sveto pismo ne pove. Toda eno je gotovo: Jehova je želel, da se oznanjuje dobra novica, Satan pa nikakor ne. V tem članku si bomo pogledali nekaj dejavnikov, zaradi katerih je bilo morda v prvem stoletju lažje oznanjevati kakor v katerem koli drugem obdobju v zgodovini. V naslednjem članku pa bomo pregledali nekatere dejavnike, zaradi katerih danes lažje oznanjujemo dobro novico po vsej zemlji.

OBDOBJE PAX ROMANA

7. Kaj je bil rimski mir in zakaj je bilo to obdobje drugačno od drugih?

7 Razmere v rimskem svetu so bile kristjanom v prvem stoletju v nekaterih pogledih pisane na kožo. Za takratni čas je bil denimo značilen rimski mir oziroma pax Romana. Velikanski rimski imperij je ljudem, ki so v njem živeli, zagotavljal stabilne razmere. Občasno je sicer bila kakšna vojna ali pa so slišali »vesti o vojnah«, kot je to napovedal Jezus. (Mat. 24:6) Tako so  denimo rimske čete leta 70 n. št. uničile Jeruzalem, na mejah imperija pa je prihajalo do manjših spopadov. Vendar je bilo kakšnih dvesto let od Jezusovih dni naprej v Sredozemlju dokaj mirno. V nekem priročniku piše: »V vsej človeški zgodovini ni bilo tako dolgega obdobja vsesplošnega miru, pa tudi nikoli več se ni zgodilo, da bi ga uživalo toliko ljudi.«

8. Za kaj so prvi kristjani izkoristili obdobje sorazmernega miru?

8 Glede obdobja miru je teolog Origen, ki je živel v tretjem stoletju, napisal: »Jezusov nauk bi se težje razširil po vsem svetu, če bi bilo tu mnogo kraljestev [. . .], kajti moški bi bili povsod prisiljeni iti v vojsko in braniti svojo domovino. [. . .] In kako bi potem ta nauk, ki uči miroljubje in celo ne dovoljuje, da bi se moški maščevali sovražnikom, sploh lahko imel uspeh, če se ne bi mednarodne razmere povsod spremenile in če ne bi ob Jezusovem prihodu vladalo mirnejše ozračje?« Čeprav so v rimskem imperiju oznanjevalce Kraljestva preganjali, so ti obdobje sorazmernega miru kar najbolje izkoristili za to, da so povsod oznanjevali dobro novico. (Beri Rimljanom 12:18–21.)

POTOVANJE BREZ VEČJIH TEŽAV

9., 10. Zakaj so kristjani lahko potovali po rimskem imperiju brez večjih težav?

9 Kristjani so po rimskem imperiju lahko potovali po številnih cestah. Rim je imel močno in učinkovito vojsko, s katero je ščitil in nadzoroval svoje podložnike. Da bi se čete lahko hitro premikale, so potrebovali dobre ceste, in Rimljani so jih znali zelo vešče graditi. Rimski gradbeniki so zgradili več kot 80.000 kilometrov cest, ki so bile speljane v skoraj vsak kotiček imperija. Vile so se skozi gozdove in puščave ter prečkale gorovja.

10 Rimljani pa so poleg cestnega omrežja imeli na voljo še približno 27.000 kilometrov plovnih rek in kanalov. Njihove ladje so plule po kakšnih 900 morskih poteh, ki so povezovale na stotine pristanišč. Zato so kristjani lahko potovali po vsem rimskem imperiju. Resda ni šlo brez težav, vendar so apostol Pavel in drugi lahko potovali kamor koli brez potnih listov in vizumov. Ni bilo carinske kontrole in nadzora nad priseljevanjem. Ceste so bile dokaj varne, saj so se roparji bali kazni, ki jih je predpisoval rimski zakon. Podobno varno je bilo tudi potovati po morju, saj je rimska mornarica varovala morske poti pred pirati. Čeprav je Pavel večkrat doživel brodolom in se je znašel v nevarnostih na morju, pa Sveto pismo izrecno ne omenja, da bi mu na potovanjih po morju povzročali težave pirati. (2. Kor. 11:25, 26)

GRŠČINA

V kodeksu je bralec veliko lažje našel iskano vrstico. (Glej odstavek 12.)

11. Zakaj so Jezusovi sledilci uporabljali grščino?

11 Skupna grščina oziroma grščina koiné je prispevala k temu, da so krščanske občine med seboj dobro komunicirale in ostale enotne. Zaradi osvajanj Aleksandra Velikega je bila grščina zelo razširjen jezik. To je omogočilo Božjim služabnikom, da so se pogovarjali z najrazličnejšimi ljudmi in tako širili dobro novico. Poleg tega so Judje, ki so živeli v Egiptu, v grščino prevedli Hebrejske spise. Ljudje so ta prevod,  imenovan Septuaginta, poznali, zato so prvi Kristusovi sledilci brez zadržkov citirali iz njega. Kristjanom se je grščina zdela tudi nadvse primerna za to, da v njej napišejo preostale knjige Svetega pisma. Ta jezik je imel obsežen besednjak in je vseboval veliko izrazov, ki so prišli prav pri pojasnjevanju duhovnih stvari.

12. a) Kaj je kodeks in zakaj je bil bolj praktičen kakor zvitek? b) Kdaj je bil kodeks med kristjani že zelo razširjen?

12 V kakšni obliki so kristjani na oznanjevanju uporabljali Svete spise? Zvitki so bili nepraktični, saj jih je bilo treba razvijati in zvijati, poleg tega je bila običajno popisana samo ena stran pergamenta. Že samo Matejevega evangelija je bilo za en zvitek. Toda nato se je pojavil kodeks, ki je prvotna oblika knjige. Naredili so ga tako, da so več listov zvezali. Bralec ga je odprl in zlahka našel odlomek v Svetih spisih, ki ga je iskal. Resda ni točno znano, kdaj so ga kristjani začeli uporabljati, vendar v nekem priročniku piše: »V drugem stoletju je bil kodeks med kristjani že tako udomačen, da so ga prav gotovo začeli uporabljati že veliko pred letom 100 n. št.«

RIMSKA ZAKONODAJA

13., 14. a) Kako je Pavlu koristilo rimsko državljanstvo? b) Kako je kristjanom koristila rimska zakonodaja?

13 Po vsem imperiju je bila v veljavi rimska zakonodaja, rimsko državljanstvo pa je prinašalo dragocene pravice in svoboščine. Pavlu je večkrat koristilo to, da je imel rimsko državljanstvo. Ko so ga denimo v Jeruzalemu hoteli prebičati, je rimskega stotnika vprašal: »Ali vam zakon dovoljuje bičati človeka, ki je Rimljan in ni obsojen?« Tega zakon ni dovoljeval. Ko je Pavel povedal, da je rimski državljan že od rojstva, »so se možje, ki so ga že skoraj začeli zasliševati z mučenjem, takoj umaknili od njega. In ko je tisočnik ugotovil, da je dal zvezati Rimljana, se je prestrašil.« (Apd. 22:25–29)

14 Državljanstvo, ki ga je Pavel imel po rimski zakonodaji, je vplivalo na to, kako so z njim ravnali v Filipih. (Apd. 16:35–40) V Efezu je mestni pisar razjarjeno drhal pomiril, nato pa jo opozoril, da krši rimsko pravo. (Apd.  19:35–41) Ker se je Pavel v Cezareji skliceval na zakon, je lahko svojo vero zagovarjal pred cesarjem. (Apd. 25:8–12) Torej je imela rimska zakonodaja svojo vlogo pri »zagovarjanju in pravnem utrjevanju dobre novice«. (Fil. 1:7)

RAZSELJENOST JUDOV

15. Kako zelo razširjene so bile v prvem stoletju judovske skupnosti?

15 Kristjanom je bilo morda nekoliko lažje oznanjevati tudi zaradi tega, ker so bili Judje razseljeni po vsem rimskem imperiju. Več stoletij pred tem so jih Asirci in kasneje Babilonci pregnali iz njihove domovine. Že v petem stoletju pr. n. št. so imeli Judje svoje skupnosti v 127 pokrajinah perzijskega kraljestva. (Est. 9:30) Ko je Jezus živel na zemlji, so bile judovske skupnosti v Egiptu in drugih delih severne Afrike, pa tudi v Grčiji, Mali Aziji in Mezopotamiji. Glede na neke ocene naj bi od 60 milijonov ljudi, kolikor naj bi jih takrat živelo v rimskem imperiju, bil vsak 14. prebivalec Jud. Kamor koli so se Judje preselili, so s seboj ponesli tudi svojo vero. (Mat. 23:15)

16., 17. a) Kako je to, da so bili Judje razseljeni na vse strani, koristilo mnogim Nejudom? b) Kaj so od Judov prevzeli kristjani?

16 Ker so bili Judje tako razseljeni na vse strani, so se lahko mnogi Nejudje seznanili s Hebrejskimi spisi. Izvedeli so, da obstaja samo en pravi Bog in da morajo tisti, ki mu služijo, živeti po zelo visokih etičnih in moralnih merilih. Poleg tega so Hebrejski spisi vsebovali prerokbe o Mesiju. (Luk. 24:44) Tako za Jude kot za kristjane so bili Hebrejski spisi navdihnjena Božja Beseda, zaradi česar je lahko Pavel našel skupno točko s tistimi, ki so bili iskreni. Zato je apostol imel navado zahajati v sinagoge in tam z Judi razpravljati na podlagi Svetih spisov. (Beri Apostolska dela 17:1, 2.)

17 Judje so častili Boga po ustaljenem vzorcu. Redno so se zbirali v sinagogah ali na prostem. Tam so peli, molili in razpravljali o Svetih spisih. Enako ravnamo danes v krščanskih občinah.

BREZ JEHOVOVE POMOČI NE BI ŠLO

18., 19. a) Kaj so omogočale razmere v prvem stoletju? b) Kaj sedaj, ko si preučil ta članek, čutiš do Jehova?

18 Pri tem, da se je dobra novica uspešno širila, je torej imel svojo vlogo presenetljiv splet okoliščin. Rimski mir, potovanje brez večjih težav, skupni jezik, rimska zakonodaja in razseljenost Judov so Jezusovim učencem pomagali opraviti nalogo, ki jim jo je zaupal Bog.

19 Štiristo let pred tem je eden od literarnih likov grškega filozofa Platona dejal: »(Težko) delo je odkriti stvaritelja in očeta tega vesolja, in ko ga odkrijemo, ni mogoče o njem govoriti vsem.« Toda Jezus je rekel: »Kar je pri ljudeh nemogoče, je pri Bogu mogoče.« (Luk. 18:27) Stvarnik vesolja želi, da bi ga ljudje našli in spoznali. Jezus je poleg tega svojim sledilcem naročil: »Pridobivajte [mi] učence med ljudmi iz vseh narodov.« (Mat. 28:19) S pomočjo Boga Jehova je to nalogo mogoče opraviti. Iz naslednjega članka bomo izvedeli, kako se to delo opravlja v naših dneh.