Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) FEBRUAR 2015

Bodimo kakor Jezus pogumni in preudarni

Bodimo kakor Jezus pogumni in preudarni

»Tega ljubite, čeprav ga niste nikoli videli. Tudi zdaj ga ne vidite, pa vseeno vanj verujete.« (1. PET. 1:8)

1., 2. a) Kaj moramo delati, da bi bili rešeni? b) Kaj nam lahko pomaga ostati na poti, ki vodi v rešitev?

KO POSTANEMO Kristusovi učenci, tako rekoč stopimo na posebno pot. Ta pot nas lahko vodi v življenje bodisi v nebesih bodisi na zemlji. Jezus je dejal: »Kdor pa bo zdržal do konca [do konca sedanjega življenja ali te hudobne stvarnosti], ta bo rešen.« (Mat. 24:13) Če bomo torej zvesto hodili po poti, ki vodi v življenje, bomo rešeni. Vendar moramo paziti, da nas ne bi kaj premotilo ali da se ne bi izgubili. (1. Jan. 2:15–17) Kako lahko ostanemo na tej naši poti?

2 To pot nam je pokazal naš vzornik Jezus, opisana pa je v Svetem pismu. Ko preučujemo ta zapis, spoznavamo, kakšen je Jezus. Lahko ga vzljubimo in začnemo vanj verovati. (Beri 1. Petrovo 1:8, 9.) Spomnimo se besed apostola Petra, ki je dejal, da nam je Jezus zapustil zgled, da bi hodili natančno po njegovih stopinjah. (1. Pet. 2:21) Če bomo skrbno hodili po njegovih stopinjah, bomo »zaradi svoje vere nagrajeni z rešitvijo«. *  V prejšnjem članku smo razpravljali o tem, kako smo lahko kakor Jezus ponižni in čuteči. Sedaj pa si poglejmo, kako lahko pokažemo, da hodimo po njegovih stopinjah, s tem da smo pogumni in preudarni.

JEZUS JE POGUMEN

3. Kaj je pogum in kako lahko postanemo takšni?

3 Pogum je lastnost, ki nas krepi in nam pomaga vztrajati v težavah. Pogumen človek »se postavi za to, kar je prav,« in »trpljenje prenaša dostojanstveno oziroma z vero«. Pogum je povezan s strahom, upanjem in ljubeznijo. Kako pa? Strah pred Bogom nam daje pogum, da premagamo strah pred človekom. (1. Sam. 11:7; Preg. 29:25) Pravo upanje nam pomaga videti dlje od sedanjih preizkušenj in zaupati, da je pred nami lepša prihodnost. (Ps. 27:14) Požrtvovalna ljubezen nas navaja k temu, da smo pogumni celo takrat, ko nas to lahko veliko stane. (Jan. 15:13) Pogumni postanemo tako, da zaupamo v Boga in hodimo po stopinjah njegovega Sina. (Ps. 28:7)

4. Kako je Jezus v templju »med učitelji« pokazal pogum? (Glej sliko pri naslovu.)

4 Jezus se je že kot 12-letni deček pogumno postavil za to, kar je prav. Bodi pozoren na to, kaj se je zgodilo, ko je v templju »sedel med učitelji«. (Beri Luka 2:41–47.) Ti učeni možje so dobro poznali Postavo, dano po Mojzesu, pa tudi človeška izročila, ki so Postavi jemala veljavo. Toda Jezusa ni bilo strah, zato ni molčal, temveč jim je postavljal vprašanja. Gotovo to niso bila vprašanja, tipična za radovednega fanta. Lahko si zamislimo Jezusa, kako postavlja globoka vprašanja, ki pritegnejo vso pozornost teh učenjakov. Če so skušali Jezusa ujeti v zanko z vprašanji, ki so bila predmet žolčnih razprav, jim to ni uspelo. Vsi, ki so Jezusa poslušali, tudi učitelji, »so se čudili njegovemu razumu in odgovorom«, odgovorom, ki so brez dvoma podpirali resnico iz Božje Besede!

5. Kako vse je Jezus med svojim delovanjem na zemlji pokazal pogum?

5 Jezus je med svojim delovanjem na zemlji pokazal pogum v različnih okoliščinah. Pogumno je na primer razgaljal verske voditelje, ki so ljudi zavajali s krivimi nauki. (Mat. 23:13–36) Odločno je zavračal kvarni vpliv sveta. (Jan. 16:33) Oznanjeval je kljub temu, da so mu drugi nasprotovali. (Jan. 5:15–18; 7:14) Dvakrat je neustrašno očistil tempelj, tako da je iz njega izgnal vse, ki so oskrunjali čaščenje Boga. (Mat. 21:12, 13; Jan. 2:14–17)

6. Kako je Jezus pokazal pogum zadnji dan svojega življenja na zemlji?

6 Če sledimo stopinjam Jezusa, ki je pogumno stopal naprej kljub trpljenju, nam to lahko okrepi vero. Razmislimo o tem, kako zelo pogumen je bil zadnji dan svojega življenja na zemlji. Vnaprej je vedel, kaj vse se bo z njim zgodilo za tem, ko ga bo Juda izdal. Vseeno pa je svojemu izdajalcu na pashalni večerji dejal: »Kar delaš, opravi hitro.« (Jan. 13:21–27) V vrtu Getsemani se je brez strahu dal prepoznati vojakom, ki so ga prišli aretirat. Čeprav je bilo v nevarnosti njegovo življenje, se je postavil v bran svojim učencem. (Jan. 18:1–8) Ko se je moral zagovarjati pred sanhedrinom, je pogumno priznal, da je Kristus in Božji Sin, pa čeprav je vedel, da veliki duhovnik išče razlog, da bi ga dal usmrtiti. (Mar. 14:60–65) Ostal je  značajen vse do smrti na kolu. Ko je v smrtnem boju še poslednjič zajel sapo, je zmagoslavno vzkliknil: »Izpolnjeno je!« (Jan. 19:28–30)

BODIMO POGUMNI KAKOR JEZUS

7. Kaj vam, mladim, pomeni to, da nosite Jehovovo ime, in kako lahko pokažete pogum?

7 Kako smo lahko pogumni kakor Jezus? V šoli. Če še hodiš v šolo, potem lahko pogum pokažeš tako, da brez omahovanja poveš, da si Jehovova priča, pa četudi bi se ti sošolci ali drugi posmehovali. S tem pokažeš, da si ponosen na to, da nosiš Jehovovo ime. (Beri Psalm 86:12.) Morda v šoli pritiskajo nate, da bi evolucijo sprejel kot dejstvo. Vendar imaš dobre razloge za prepričanje, da je tvoja vera v ustvaritev, opisano v Svetem pismu, utemeljena. Z brošuro Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka lahko prepričljivo odgovoriš tistim, ki želijo izvedeti »razlog upanja«, ki je v tebi. (1. Pet. 3:15) Tako boš zadovoljen, saj boš vedel, da si zagovarjal resnico iz Božje Besede.

8. Zaradi česa lahko pogumno oznanjujemo?

8 Ko oznanjujemo. Kot pravi kristjani bi morali »s pooblastilom od Jehova« pogumno govoriti. (Apd. 14:3) Zaradi česa lahko oznanjujemo srčno oziroma pogumno? Ker vemo, da je to, kar oznanjujemo, resnica, saj temelji na Svetem pismu. (Jan. 17:17) Zavedamo se tudi, da smo »Božji sodelavci« in da nam Bog pomaga po svojem svetem duhu. (1. Kor. 3:9; Apd. 4:31) Jasno nam je, da z gorečim oznanjevanjem dokazujemo, da smo vdani Jehovu in da ljubimo svojega bližnjega. (Mat. 22:37–39) Če bomo polni poguma, potem ne bomo tiho. Ravno nasprotno, odločno bomo razgaljali verske laži, ki ljudem zastirajo resnico. (2. Kor. 4:4) Poleg tega bomo dobro novico vztrajno oznanjevali kljub ravnodušnosti, posmehovanju ali nasprotovanju. (1. Tes. 2:1, 2)

9. Kako lahko pokažemo pogum, kadar trpimo?

9 Ko trpimo. Zaupanje v Boga nam vliva vero in pogum, ki ju potrebujemo, da lahko prestanemo stiske. Če nam umre kdo, ki ga imamo radi, žalujemo, vendar ne izgubimo upanja. »Boga vse tolažbe« prosimo za moč, prepričani, da nas bo uslišal. (2. Kor. 1:3, 4; 1. Tes. 4:13) Če hudo zbolimo ali se poškodujemo, morda trpimo bolečine, vendar ne želimo delati nikakršnih kompromisov. Nočemo sprejeti nobenega zdravljenja, ki je v nasprotju s svetopisemskimi načeli. (Apd. 15:28, 29) Če nas muči potrtost, nas srce morda obsoja, toda ker zaupamo v Boga, ki »je blizu njim, ki so strtega srca«, ne obupavamo. * (1. Jan. 3:19, 20; Ps. 34:18)

JEZUS JE PREUDAREN

10. Kaj je preudarnost in kako Jehovov častilec, ki je preudaren, govori in ravna?

10 Kdor je preudaren, zna dobro presojati oziroma razlikovati med pravilnim in napačnim ter nato sprejeti modro odločitev. (Heb. 5:14) Po neki definiciji je preudarnost »sposobnost zdrave presoje, ko gre za duhovne zadeve«. Preudaren Božji častilec govori in ravna tako, kot je to všeč Bogu. Takšen človek izbira besede, s katerimi drugih ne bo prizadel, ampak jim bo pomagal. (Preg. 11:12, 13) »Je počasen za jezo.« (Preg. 14:29) »Hodi naravnost naprej« oziroma se v življenju trdno oklepa prave poti. (Preg. 15:21) Kako pa lahko postanemo preudarni?  Tako da preučujemo Božjo Besedo in živimo po tem, kar se naučimo. (Preg. 2:1–5, 10, 11) Še posebej nam koristi, če razmišljamo o zgledu Jezusa, najpreudarnejšega človeka, kar jih je kdaj živelo.

11. Iz česa se vidi, da je Jezus govoril preudarno?

11 Jezus je vedno govoril in ravnal preudarno. Ko je govoril. Zdravo presojo je pokazal, ko je oznanjal dobro novico, saj je pri tem izbiral »prijetne besede«, nad katerimi so bili njegovi poslušalci osupli. (Luk. 4:22; Mat. 7:28) Pogosto si je prizadeval, da bi namesto njega govorila Božja Beseda; da bi poudaril bistvo, je iz nje bral oziroma citiral ravno prave vrstice ali pa opozoril nanje. (Mat. 4:4, 7, 10; 12:1–5; Luk. 4:16–21) Poleg tega je Svete spise pojasnjeval tako, da se je to dotaknilo srca njegovih poslušalcev. Ko se je po vstajenju pogovarjal z učencema, ki sta bila na poti v Emavs, jima je »razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Svetih spisih«. Učenca sta kasneje rekla: »Ali nama ni srce gorelo, ko nama je [...] v celoti razodeval Svete spise?« (Luk. 24:27, 32)

12., 13. Iz katerih primerov se vidi, da je bil Jezus počasen za jezo in da je bil razumen?

12 Njegova narava in pogledi. Jezusu je preudarnost pomagala, da se je imel v oblasti, zato je bil »počasen za jezo«. (Preg. 16:32) Bil je »blage narave«. (Mat. 11:29) S svojimi učenci je bil kljub njihovim pomanjkljivostim vedno potrpežljiv. (Mar. 14:34–38; Luk. 22:24–27) Tudi ko so z njim ravnali krivično, je ostal miren. (1. Pet. 2:23)

13 Jezusu je preudarnost pomagala, da je bil razumen. Gledal je dlje od črke Mojzesove postave; dojel je duha, ki je vel iz nje, in v skladu z njim ravnal. Poglejmo si denimo poročilo iz Marka 5:25–34. (Beri.) Ženska, ki je krvavela, se je prerinila skozi množico, se dotaknila Jezusovega oblačila in ozdravela. Ker je bila po Postavi nečista, se ne bi smela nikogar dotakniti. (3. Mojz. 15:25–27) Toda Jezus je dojel, da med »to, kar je v Postavi pomembnejše,« spadata »usmiljenje in zvestoba«, zato je ni oštel, ker se je dotaknila njegovega oblačila. (Mat. 23:23) Prijazno ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje mučne bolezni.« Kako zelo smo ganjeni, ko beremo o njegovi preudarnosti, zaradi katere je ženski izkazal takšno prijaznost!

14. Kaj si je Jezus izbral za življenjsko pot in kaj mu je pomagalo, da je na njej ostal?

14 Njegova življenjska pot. Jezus je pokazal preudarnost tudi s tem, da si je izbral pravo življenjsko pot in se je nato oklepal. Ves se je posvetil oznanjevanju dobre novice – to je bilo najpomembnejše delo v njegovem življenju. (Luk. 4:43) Na poti, ki si jo je izbral, je tudi ostal, pri tem pa so mu pomagale odločitve, zaradi katerih je bil lahko vselej osredinjen na delo in ga potem tudi uspešno dokončal. Modro se je odločil za preprosto življenje, zato da je lahko svoj čas in energijo posvečal oznanjevanju. (Luk. 9:58) Zavedal se je, da mora usposobiti druge, da bodo po njegovi smrti nadaljevali delo, ki ga je začel. (Luk. 10:1–12; Jan. 14:12) Svojim sledilcem je obljubil, da jih bo pri tem delu podpiral vse »do sklenitve stvarnosti«. (Mat. 28:19, 20)

BODIMO PREUDARNI KAKOR JEZUS

Skušaj ugotoviti, kaj ljudje potrebujejo in kaj jih zanima, nato pa v skladu s tem izberi primerne besede. (Glej odstavek 15.)

15. Kako pokažemo, da smo preudarni, ko govorimo?

15 Poglejmo si, kako bi še lahko posnemali Jezusa. Ko govorimo. V pogovorih  s soverniki uporabljajmo besede, ki jih bodo okrepile, ne pa potrle. (Efež. 4:29) Ko se z drugimi pogovarjamo o Božjem kraljestvu, začinimo svoje besede »s soljo«. (Kol. 4:6) Skušajmo ugotoviti, kaj potrebujejo in kaj jih zanima, nato pa v skladu s tem izberimo primerne besede. Zapomnimo si, da lahko prijetne besede odprejo vrata – pa tudi srce. Ko pojasnjujemo svoje verovanje, si prizadevajmo, da bo namesto nas govorilo Sveto pismo. Zato ga predstavljajmo kot knjigo, ki ima veljavo, in berimo iz njega, kadar koli je to mogoče. Vemo namreč, da ima svetopisemsko sporočilo večjo moč od česar koli, kar bi mi povedali. (Heb. 4:12)

16., 17. a) Kako lahko pokažemo, da smo počasni za jezo in da na stvari gledamo razumno? b) Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali osredinjeni na oznanjevanje?

16 Naša narava in pogledi. Preudarnost nam bo pomagala, da se bomo imeli v oblasti, zaradi česar bomo počasni za jezo. (Jak. 1:19) Ko nas drugi užalijo, skušajmo ugotoviti, kaj se skriva za njihovimi besedami ali dejanji. To nam bo pomagalo, da se nam bo jeza razkadila in da bomo spregledali prestopek. (Preg. 19:11) Preudarnost nam bo tudi pomagala razumno gledati na stvari. Zato skušajmo biti stvarni glede tega, kaj lahko pričakujemo od sovernikov. V mislih imejmo, da se morda spopadajo s težavami, ki jih mi ne razumemo povsem. Bodimo pripravljeni prisluhniti njihovemu mnenju in sprejeti njihov pogled, kadar je to primerno. (Fil. 4:5)

17 Naša življenjska pot. Kot Jezusovi sledilci se zavedamo, da ni večjega privilegija od tega, da lahko oznanjujemo dobro novico. Na poti, ki smo si jo izbrali, bomo vztrajali, če bomo sprejemali odločitve, zaradi katerih bomo ostali osredinjeni na oznanjevanje. Odločili smo se, da bodo duhovne stvari v našem življenju na prvem mestu in da bomo živeli preprosto, zaradi česar se lahko sedaj, ko se bliža konec, posvečamo oznanjevanju, temu najpomembnejšemu delu. (Mat. 6:33; 24:14)

18. Kaj nam bo pomagalo ostati na poti, ki vodi v rešitev, in za kaj si boš prizadeval?

18 Ali nam ni bilo v veselje pregledati nekaj Jezusovih privlačnih lastnosti? Samo pomislimo, kako zelo bi nam koristilo, če bi preučili še druge njegove lastnosti in spoznali, kaj bi morali storiti, da bi ga še bolj posnemali! Zato si le prizadevajmo hoditi natančno po njegovih stopinjah. Tako bomo ostali na poti, ki vodi v rešitev, in se še bolj zbližali z Jehovom, s tistim, ki ga je Jezus popolnoma posnemal.

^ odst. 2 Besede iz 1. Petrovega 1:8, 9 so bile napisane za kristjane z nebeškim upanjem. V grobem pa veljajo tudi za tiste, ki imajo zemeljsko upanje.

^ odst. 9 Zglede ljudi, ki so bili pogumni kljub trpljenju, lahko najdeš v Stražnem stolpu, 1. december 2000, strani 24–28, ter v Prebudite se!, 22. april 2003, strani 18–21, in 8. maj 1995, strani 25–29.