Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) DECEMBER 2014

Ali dojameš pomen?

Ali dojameš pomen?

»Nato jim je docela odprl um, da so dojeli pomen Svetih spisov.« (LUK. 24:45)

1., 2. Kako je Jezus okrepil učence na dan svojega vstajenja?

ŠE VEDNO je bil dan Jezusovega vstajenja. Dva od učencev sta hodila proti vasi, ki je bila kakih enajst kilometrov oddaljena od Jeruzalema. Bila sta zelo žalostna zaradi nedavnih dogodkov, vendar nista vedela, da je bil Jezus že obujen. Nenadoma se jima je Jezus pridružil in skupaj so nadaljevali pot. Jezus je učenca lahko potolažil. Kaj je storil? »Začel [je] pri Mojzesu in vseh Prerokih ter jima razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Svetih spisih.« (Luk. 24:13–15, 27) Njuno srce je pričelo goreti, zato ker jima je Jezus »v celoti razodeval« Svete spise. (Luk. 24:32)

2 Učenca sta se še istega večera vrnila v Jeruzalem. Prišla sta k apostolom in jim povedala, kaj se jima je zgodilo. Medtem ko sta govorila, se je vsem skupaj prikazal Jezus. Toda apostoli so bili prestrašeni. Srce so jim obhajali dvomi. Kako jih je Jezus okrepil? Takole beremo: »Nato jim je docela odprl um, da so dojeli pomen Svetih spisov.« (Luk. 24:45)

3. S katerimi izzivi se morda spoprijemamo in kaj nam lahko pomaga, da bi si pridobili uravnovešen pogled na svoje oznanjevanje?

3 Podobno kot ta učenca smo lahko tudi mi kdaj pa kdaj potrti. Mogoče smo zaposleni v Gospodovem delu, vendar nas žalosti, ker ne vidimo rezultatov svojega dela. (1. Kor. 15:58) Morda je videti, da tisti, s katerimi preučujemo, zelo  počasi napredujejo. Drugi, ki jim pomagamo, morda celo obrnejo hrbet Jehovu. Kaj lahko storimo, da bi si pridobili uravnovešen pogled na svoje oznanjevanje? Med drugim nam lahko pomaga to, da povsem dojamemo pomen Jezusovih ponazoritev, zapisanih v Svetem pismu. Razmislimo o treh takšnih ponazoritvah in poglejmo, kaj se lahko iz njih naučimo.

SEJALEC, KI SPI

4. Kaj pomeni Jezusova ponazoritev o sejalcu, ki spi?

4 Beri Marko 4:26–29. Kaj pomeni Jezusova ponazoritev o sejalcu, ki spi? Človek iz te ponazoritve predstavlja posamezne oznanjevalce Kraljestva. Seme je sporočilo o Kraljestvu, ki se oznanjuje odkritosrčnim ljudem. Kot je v življenju običajno, sejalec »ponoči spi in podnevi vstaja«. Rast poteka neko časovno obdobje, od začetnega sejanja do končne žetve. V tem času seme »požene in visoko zraste«. Rast poteka »sama od sebe«, postopoma in v fazah. Podobno tudi duhovna rast poteka postopoma in v fazah. Kadar posameznik napreduje do točke, ko želi služiti Bogu, rodi sad, in sicer v smislu, da svoje življenje posveti Jehovu in se krsti.

5. Zakaj je Jezus povedal ponazoritev o sejalcu, ki spi?

5 Zakaj je Jezus povedal to ponazoritev? Z njo nam pomaga razumeti, da je Jehova tisti, ki povzroča, da resnica raste v srcu posameznikov, ki so »prav naravnani«. (Apd. 13:48; 1. Kor. 3:7) Naše delo je, da sejemo in zalivamo, toda ne moremo nadzorovati rasti. Ne moremo je izsiliti ali pospešiti. Tako kakor mož iz ponazoritve tudi mi ne vemo, kako poteka rast. Pogosto je niti ne opazimo, medtem ko opravljamo vsakodnevne dejavnosti. Toda sčasoma lahko seme Kraljestva rodi sad. Nov učenec se nam nato pridruži pri žetvi in njegova pomoč nam koristi. (Jan. 4:36–38)

6. Česa bi se morali zavedati glede duhovne rasti?

6 Kaj se lahko naučimo iz te ponazoritve? Prvič, priznati moramo, da nimamo nadzora nad duhovno rastjo biblijskega učenca. Skromnost nam bo pomagala ogniti se skušnjavi, da bi pritiskali na učenca, naj se krsti, ali ga celo silili k temu. Naredimo vse, kar lahko, da posamezniku pomagamo in ga podpiramo. Po drugi strani pa ponižno priznamo, da se mora nazadnje sam odločiti, ali se bo posvetil Jehovu. Posvetitev je nekaj, kar mora prihajati iz voljnega srca, ki ga motivira ljubezen do Boga. Kaj manj od tega za Jehova ne bi bilo sprejemljivo. (Ps. 51:12; 54:6; 110:3)

7., 8. a) Kaj se še lahko naučimo iz Jezusove ponazoritve o sejalcu, ki spi? Povej primer. b) Kaj se iz te ponazoritve naučimo o Jehovu in Jezusu?

7 Drugič, to, da razumemo pouk, ki veje iz te ponazoritve, nam bo pomagalo, da ne bomo potrti, če sprva ne vidimo rezultatov svojega dela. Biti moramo potrpežljivi. (Jak. 5:7, 8) Tudi če seme ni rodilo sadu, kljub temu da smo učencu pomagali po svojih najboljših močeh, to še ne pomeni, da nismo zvesti pri opravljanju svojega dela. Jehova dovoli, da seme resnice uspeva samo v ponižnem srcu, ki je voljno narediti spremembe. (Mat. 13:23) Zato učinkovitosti svojega oznanjevanja ne bi smeli soditi zgolj po rezultatih. Jehova našega uspeha v oznanjevanju ne meri po tem, kako se odzivajo posamezniki, ki jih poučujemo. Ne, Jehova ceni naše zvesto prizadevanje ne glede na rezultate. (Beri Luka 10:17–20; 1. Korinčanom 3:8.)

 8 Tretjič, sprememb, ki se dogajajo v posamezniku, ne opazimo vedno. Na primer, neki misijonar je preučeval z nekim zakonskim parom. Mož in žena sta nekega dne pristopila k misijonarju in izrazila željo, da bi postala nekrščena oznanjevalca. Brat ju je spomnil, da morata nehati kaditi, če želita izpolnjevati pogoje. Zelo ga je presenetilo, ko sta mu povedala, da sta nehala kaditi že pred nekaj meseci. Zakaj sta nehala? Uvidela sta, da ju Jehova lahko vidi, ko kadita, in da sovraži hinavščino. Tako ju je srce spodbudilo k temu, da se odločita: ali bosta kadila tudi pred misijonarjem ali pa bosta povsem nehala. Ljubezen, ki sta jo razvila do Jehova, jima je pomagala, da sta se pravilno odločila. Duhovno sta rasla, čeprav misijonar sploh ni vedel za njuno spremembo.

VLAČILNA MREŽA

9. Kaj pomeni Jezusova ponazoritev o vlačilni mreži?

9 Beri Matej 13:47–50. Kaj pomeni Jezusova ponazoritev o vlačilni mreži? Jezus je oznanjevanje sporočila o Kraljestvu vsemu človeštvu primerjal s spuščanjem velike vlačilne mreže v morje. Tako kot se v vlačilno mrežo brez razlik ujame veliko »raznovrstnih rib«, tudi naše oznanjevanje pritegne na milijone raznovrstnih ljudi. (Iza. 60:5) O tem jasno priča dejstvo, da naša zborovanja in spominsko slovesnost vsako leto obišče veliko število posameznikov. Nekatere od teh simboličnih rib so »dobre« in se zbirajo v krščansko občino. Za druge pa je videti, da so »neprimerne« ribe – za sprejemljive Jehovu se namreč ne izkažejo vsi zbrani posamezniki.

Po branju Mateja 13:47–50 premisli, kako bi lahko prebrano naobrnil na današnji čas.

Nekateri, ki jih pritegne resnica, se bodo postavili na Jehovovo stran. (Glej odstavke 9–12.)

10. Zakaj je Jezus povedal ponazoritev o vlačilni mreži?

10 Zakaj je Jezus povedal to ponazoritev? To simbolično ločevanje se ne nanaša na končno sojenje med veliko stisko. Pravzaprav pokaže, kaj se bo zgodilo v zadnjih dneh te hudobne stvarnosti. Jezus je pokazal, da se ne bodo vsi, ki jih pritegne resnica, postavili na Jehovovo stran. Mnogi se z nami družijo na naših shodih. Drugi so pripravljeni z nami preučevati Sveto pismo, vendar se nočejo obvezati. (1. kra. 18:21) Spet drugi se ne družijo več s krščansko občino. Nekatere mlade so vzgojili starši, ki so Priče, toda ti mladi vseeno niso vzljubili Jehovovih meril. Jezus je poudaril, da se morajo ljudje ne glede na okoliščine sami odločiti, ali bodo služili Bogu. Tisti, ki se to odločijo, so zanj »dragocenosti vseh narodov«. (Hag. 2:7)

11., 12. a) Kako nam lahko koristi ponazoritev o vlačilni mreži? b) Kaj se iz te ponazoritve naučimo o Jehovu in Jezusu?

11 Kako nam lahko koristi ponazoritev o vlačilni mreži? Pouk iz te ponazoritve nam lahko pomaga, da nismo obupani ali razočarani, če resnica ne postane del biblijskega učenca ali katerega od naših otrok. Do tega lahko pride, četudi se trudimo po svojih najboljših močeh. To, da posameznik preučuje Sveto pismo ali da je vzgojen v resnici, še ne pomeni, da bo samodejno razvil močan osebni odnos z Jehovom. Če se ne želi podrediti Jehovovi oblasti, ne more biti Božji služabnik.

12 Ali to pomeni, da posameznikom, ki so zapustili resnico, ne bo nikoli več dovoljeno, da se vrnejo v občino? Ali bo tisti, ki svojega življenja ne posveti Jehovu, za vedno označen kot  neprimeren? Ne. Do izbruha velike stiske imajo takšni še vedno možnost, da se vrnejo. Tako je, kakor da bi jim Jehova govoril: »Vrnite se k meni, in jaz se bom vrnil k vam.« (Mal. 3:7) To dejstvo je lepo osvetljeno v naslednji Jezusovi ponazoritvi, ponazoritvi o izgubljenem sinu. (Beri Luka 15:11–32.)

IZGUBLJENI SIN

13. Kaj pomeni ponazoritev o izgubljenem sinu?

13 Kaj pomeni ponazoritev o izgubljenem sinu? Sočuten oče v tej ponazoritvi predstavlja našega ljubečega nebeškega očeta Jehova. Sin, ki prosi za svojo dediščino in jo nato zapravi, predstavlja tiste, ki so se oddaljili od občine. Takšni so s svojim odhodom tako rekoč odpotovali v »daljno deželo«, Satanov svet, ki je odtujen od Jehova. (Efež. 4:18; Kol. 1:21) Nekateri pa se kasneje spametujejo in odločijo, da se bodo vrnili v Jehovovo organizacijo. Toda ta vrnitev zanje ni enostavna. Vendar naš Oče, ki rad odpušča, te ponižne skesane posameznike z veseljem sprejme nazaj. (Iza. 44:22; 1. Pet. 2:25)

14. Zakaj je Jezus povedal ponazoritev o izgubljenem sinu?

14 Zakaj je Jezus povedal to ponazoritev? Z njo je zelo lepo osvetlil Jehovovo željo. Jehova si namreč želi, da se tisti, ki so se oddaljili od njega, vrnejo nazaj. Oče v ponazoritvi ni nikoli nehal upati, da se bo njegov sin vrnil. Ko ga je zagledal, da se vrača, pa čeprav je bil sin »še daleč«, se je hitro odzval in mu izrazil dobrodošlico. To je zares močna spodbuda za vse, ki so zapustili resnico, da se brez odlašanja vrnejo k Jehovu! Morda so duhovno izčrpani in se jim je težko vrniti. Morda jim je celo nerodno. Toda vredno je vsakega truda – celo v nebesih ob njihovi vrnitvi zavlada veselje. (Luk. 15:7)

15., 16. a) Kaj se naučimo iz ponazoritve o izgubljenem sinu? Povej nekaj primerov. b) Kaj se iz te ponazoritve naučimo o Jehovu in Jezusu?

15 Kako nam lahko koristi ponazoritev o izgubljenem sinu? Posnemali naj bi Jehovov zgled. Nikoli ne želimo biti prepravični, tako da ne bi hoteli sprejeti nazaj skesanega grešnika. To bi nas samo vodilo v duhovno pogubo. (Prid. 7:16) Iz ponazoritve pa se naučimo še  nečesa pomembnega. Na posameznika, ki zapusti občino, bi morali gledati kot na »izgubljeno ovco«, ne pa kot na izgubljen primer. (Ps. 119:176) Morda srečamo koga, ki se je oddaljil od občine, vendar ni izobčen. Ali mu bomo ljubeče in praktično pomagali, da se vrne? Najsibo da je posameznik izobčen ali ne, ali bomo zanj nemudoma povedali starešinam, da mu bodo lahko ustrezno pomagali? Seveda bomo, če le modro udejanjamo to, kar se naučimo iz Jezusove ponazoritve o izgubljenem sinu.

16 Poglejmo, kako so nekateri sodobni izgubljeni sinovi izrazili cenjenje za Jehovovo usmiljenje ter ljubezen in podporo občine. Neki brat, ki je bil izobčen 25 let, pravi: »Odkar sem bil ponovno sprejet, moje veselje narašča, ko od Jehova prihajajo ‚dobe poživitve‘. (Apd. 3:19) Vsi me zelo podpirajo in so ljubeči! Sedaj imam čudovito duhovno družino.« Neka mlada sestra se je oddaljila od Jehova. Po petih letih se je vrnila in glede svoje vrnitve dejala: »Ne morem opisati, kako sem se počutila, ko mi je bila tako očitno izkazana ljubezen, o kateri je govoril Jezus. Biti del Jehovove organizacije je nekaj neprecenljivega!«

17., 18. a) Kaj praktičnega smo se naučili iz treh ponazoritev, ki smo jih pregledali? b) Kaj naj bi bili odločeni delati?

17 Kaj praktičnega smo se naučili iz teh treh ponazoritev? Prvič, priznati moramo, da nimamo nadzora nad duhovno rastjo. Ta je odvisna od Jehova. Drugič, biti moramo stvarni. Ne moremo pričakovati, da se bodo vsi, ki se družijo z nami in z nami preučujejo, postavili na stran resnice. Tretjič, nikoli ne opustimo upanja, da se lahko tisti, ki so morda zapustili resnico in obrnili hrbet Jehovu, vrnejo nazaj. In če se vrnejo, jih sprejmimo tako, kot bi jih sprejel Jehova.

18 Vsak od nas naj še naprej išče spoznanje, razumnost in modrost. Med branjem Jezusovih ponazoritev se vprašajmo, kaj te ponazoritve pomenijo, zakaj so zapisane v Svetem pismu, kako lahko udejanjamo to, kar se iz njih naučimo, in kaj se lahko iz njih naučimo o Jehovu in Jezusu. Tako bomo pokazali, da smo zares dojeli pomen Jezusovih besed.