Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) OKTOBER 2014

»Mislite na to, kar je zgoraj«

»Mislite na to, kar je zgoraj«

»Mislite na to, kar je zgoraj, ne pa na to, kar je na zemlji.« (KOL. 3:2)

1., 2. a) Kako vemo, da je bila v prvem stoletju občina v Kolosah tarča napada? b) Kaj je apostol Pavel svetoval bratom in sestram v Kolosah, da bi jim pomagal ostati neomajni?

V PRVEM stoletju je bila krščanska občina v Kolosah tarča napada! Nekateri posamezniki znotraj občine so povzročali razkole, s tem ko so razglašali, da se je treba držati Mojzesove postave. Drugi so zagovarjali asketizem, pogansko filozofijo, ki je zajemala skrajno samoodrekanje. Apostol Pavel je, zato da bi ovrgel te krive nauke, napisal pismo, v katerem je Kološane opomnil: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kol. 2:8)

2 Če bi ti maziljeni kristjani mislili na »prvine sveta«, bi obrnili hrbet temu, kar je Jehova pripravil za njihovo rešitev. (Kol. 2:20–23) Pavel jim je želel pomagati zaščititi njihov dragoceni odnos z Bogom, zato jih je posvaril: »Mislite na to, kar je zgoraj, ne pa na to, kar je na zemlji.« (Kol. 3:2) Da, Kristusovi bratje so morali imeti v mislih svoje upanje, in sicer neuničljivo dediščino, »uresničeno v nebesih«. (Kol. 1:4, 5)

3. a) Katero upanje imajo maziljeni kristjani v mislih? b) Katera vprašanja bomo obravnavali v tem članku?

 3 Tudi danes maziljeni kristjani mislijo na Božje nebeško kraljestvo in na svoje upanje, da bodo sodediči s Kristusom. (Rim. 8:14–17) Kaj pa tisti, ki imajo zemeljsko upanje? Kako se Pavlove besede nanašajo nanje? Kako lahko »druge ovce« mislijo na to, »kar je zgoraj«? (Jan. 10:16) In kako lahko vsem nam koristi, če razmislimo o zgledu zvestih mož starodavnega časa, denimo o Abrahamu in Mojzesu, ki sta kljub osebnim težavam mislila na to, kar je zgoraj?

KAJ POMENI MISLITI NA TO, KAR JE ZGORAJ

4. Kako lahko druge ovce mislijo na to, kar je zgoraj?

4 Druge ovce sicer nimajo nebeškega upanja, vseeno pa lahko mislijo na to, kar je zgoraj. Kako? Tako da Boga Jehova in delo v prid Kraljestva postavijo na prvo mesto v svojem življenju. (Luk. 10:25–27) Zato si za zgled jemljemo Kristusa. (1. Pet. 2:21) Podobno kot naši bratje in sestre v prvem stoletju tudi mi danes v Satanovi stvarnosti naletimo na lažno umovanje, svetno filozofijo in pridobitniško stališče. (Beri 2. Korinčanom 10:5.) Ker posnemamo Jezusa, moramo biti vedno na preži in se zaščititi pred takšnimi napadi na svojo duhovnost.

5. Kako lahko preiščemo svoj pogled na gmotne reči?

5 Ali se je v naše življenje prikradel svetni pogled na gmotne reči? Iz tega, o čem razmišljamo in kaj delamo, se običajno vidi, kaj imamo radi. Jezus je rekel: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mat. 6:21) Da bi ugotovili, kam nas vodi srce, je dobro, da se tu in tam preiščemo. Vprašaj se: »Koliko časa porabim za razmišljanje o stvareh, povezanih z denarjem, ali o tem, da bi si našel boljšo službo? Ali namenim veliko časa skrbem, ki so povezane z investicijami ali prizadevanjem za udobnejše življenje? Ali pa se trudim imeti oko osredotočeno na duhovne stvari?« (Mat. 6:22) Jezus je pokazal, da se tisti, ki jim je najpomembnejše kopičenje zakladov na zemlji, izpostavljajo resni duhovni nevarnosti. (Mat. 6:19, 20, 24)

6. Kako lahko zmagamo v boju proti nepopolnemu telesu?

6 Naše nepopolno telo je nagnjeno k vdajanju stvarem, ki ugajajo našim čutom. (Beri Rimljanom 7:21–25.) Če Božji sveti duh ne bi deloval v našem življenju, bi se morda prepustili »delom, ki pripadajo temi«. K temu lahko spadajo »divje zabave in popivanje« ter »spolna nemorala in razpuščeno vedenje«. (Rim. 13:12, 13) Da bi zmagali v boju proti temu, »kar je na zemlji«, torej stvarem, ki prijajo nepopolnemu telesu, moramo misliti na to, kar je zgoraj. To pa zahteva trud. Zato je apostol Pavel rekel: »Svoje telo tepem in ga usužnjujem.« (1. Kor. 9:27) Če želimo ostati v tekmi za življenje, prav gotovo ne smemo biti prizanesljivi do sebe! Premislimo, kaj sta storila zvesta moža starega časa, zato da bi bila »Bogu po volji«. (Heb. 11:6)

ABRAHAM JE VEROVAL V JEHOVA

7., 8. a) S kakšnimi problemi sta se spoprijemala Abraham in Sara? b) Na kaj se je Abraham osredinjal?

7 Jehova je Abrahamu naročil, naj se z družino preseli v kanaansko deželo,  in Abraham se je temu voljno podredil. Ker je pokazal vero in poslušnost, je Jehova z njim sklenil zavezo: »Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom.« (1. Mojz. 12:2) Toda leta kasneje sta bila Abraham in njegova žena Sara še vedno brez otrok. Ali je Jehova pozabil na svojo obljubo? Poleg tega življenje v Kanaanu ni bilo enostavno. Abraham je z družino zapustil svoj dom in sorodnike v Uru, cvetočem mestu v Mezopotamiji. Potovali so v več kot 1600 kilometrov oddaljeni Kanaan. Tam so živeli v šotorih, preživeli lakoto in se spoprijeli z razbojniki. (1. Mojz. 12:5, 10; 13:18; 14:10–16) Vseeno pa niso imeli želje, da bi se vrnili v udobje Ura! (Beri Hebrejcem 11:8–12, 15.)

8 Abraham ni mislil na to, »kar je na zemlji«, ampak je veroval v Jehova. (1. Mojz. 15:6) Da, mislil je na to, kar je zgoraj, tako da se je osredinjal na Božje obljube. Zato je bil za svojo vero nagrajen, ko se mu je prikazal Najvišji Bog in mu rekel: »‚Poglej, prosim, proti nebu in preštej zvezde, če jih sploh lahko prešteješ.‘ Rekel mu je še: ‚Tolikšno bo tvoje seme.‘« (1. Mojz. 15:5) Kako zelo ga je moralo to spodbuditi! Vsakič ko se je zazrl v zvezdnato nebo, se je spomnil na Jehovovo obljubo, da mu bo pomnožil potomstvo. V od Boga določenem času je Abraham res dobil dediča, tako kakor mu je bilo obljubljeno. (1. Mojz. 21:1, 2)

9. Kako nam bo to, da bomo posnemali Abrahamov zgled, pomagalo ostati zaposleni v Božji službi?

9 Tudi mi podobno kakor Abraham pričakujemo izpolnitev Božjih obljub. (2. Pet. 3:13) Če ne mislimo na to, kar je zgoraj, se nam bo morda zdelo, da izpolnitev teh obljub zamuja, in se lahko upočasnimo v duhovnih dejavnostih. Na primer, ali si v preteklosti kaj žrtvoval, zato da si lahko začel pionirati ali kako drugače povečano služiti? Če da, si zaslužiš pohvalo. Kako pa je danes? Spomni se, da je Abraham imel v mislih »mesto, ki ima prave temelje«. (Heb. 11:10) O njem beremo, da je »veroval v Jehova, in to se mu je štelo za pravičnost«. (Rim. 4:3)

MOJZES JE VIDEL »NEVIDNEGA«

10. Kakšno je bilo Mojzesovo življenje, ko je bil še mladenič?

10 Še en mož, ki je mislil na to, kar je zgoraj, je bil Mojzes. Kot mladeniča so ga »poučili o vsej egipčanski modrosti«. To ni bila običajna izobrazba. V tistem času je bil Egipt prevladujoča sila, poleg tega je Mojzes živel na faraonovem dvoru. Ne preseneča torej, da je Mojzes s takšno visoko izobrazbo postal »mogočen v besedah in dejanjih«. (Apd. 7:22) Samo pomisli, kakšne priložnosti bi se mu lahko ponudile! Toda mislil je na višje stvari – na izpolnjevanje Božje volje.

11., 12. Katero izobrazbo je Mojzes zelo cenil in kako to vemo?

11 Johebeda je bila Mojzesova mama in gotovo je svojega sina že od malega poučevala o Bogu Hebrejcev. Mojzes je zelo cenil spoznanje o Jehovu in ga imel za veliko vrednejše od vseh drugih zakladov. Zato se je odpovedal prednostim in priložnostim, ki bi jih bil verjetno deležen, ker je bil član faraonove družine. (Beri Hebrejcem 11:24–27.) Mojzesa sta duhovni pouk in vera v Jehova spodbudila, da je mislil na to, kar je zgoraj.

12 Mojzes je bil deležen najboljše svetne izobrazbe, ki si jo je bilo mogoče  pridobiti v tistem času. Toda ali si je skušal s to izobrazbo ustvariti kariero v Egiptu, pridobiti ugled ali gmotno bogastvo? Ne. Če bi bilo to res, potem o njem ne bi pisalo, da se »ni hotel imenovati sin faraonove hčere. Raje je izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom kakor pa začasen užitek od greha.« Jasno je, da je Mojzes svojo duhovno izobrazbo uporabil za to, da je izpolnil Jehovov namen.

13., 14. a) Kaj je Mojzesu pomagalo, da se je usposobil za nalogo, ki mu jo je dal Jehova? b) Kaj moramo podobno kot Mojzes morda tudi mi storiti?

13 Mojzesu sta bila Jehova in njegovo ljudstvo zelo pri srcu. Ko je bil star 40 let, je menil, da je pripravljen pomagati pri rešitvi Božjega ljudstva iz egiptovskega suženjstva. (Apd. 7:23–25) Toda Mojzes je potreboval še nekaj več, preden mu je Jehova lahko zaupal to nalogo. Moral si je pridobiti lastnosti, kot so ponižnost, potrpežljivost, blagost in samoobvladanje. (Preg. 15:33) Potreboval je šolanje, da bi lahko zdržal v preizkušnjah in stiskah, ki so ga čakale. Nekaj desetletij, ki jih je preživel kot pastir, so bila namenjena temu, da si pridobi takšne bogovšečne lastnosti.

14 Ali je Mojzesu koristilo praktično šolanje, ki ga je bil deležen kot pastir? Pa še kako mu je koristilo! Božja Beseda pravi, da je Mojzes postal »med vsemi ljudmi daleč najkrotkejši človek na zemlji«. (4. Mojz. 12:3) Pridobil si je ponižnost, ki mu je pomagala, da je bil potrpežljiv z najrazličnejšimi ljudmi in njihovimi zahtevnimi problemi. (2. Mojz. 18:26) Podobno si moramo morda tudi mi pridobiti nekatere duhovne lastnosti, ki nam bodo pomagale preživeti »veliko stisko« in vstopiti v Božji pravični novi svet. (Raz. 7:14) Ali smo sposobni shajati z drugimi, tudi s tistimi, za katere menimo, da se hitro ujezijo ali da so preobčutljivi? Dobro je, da si vzamemo k srcu besede apostola Petra, ki je sovernike spodbudil: »Izkazujte čast vsakršnim ljudem, ljubite vse svoje brate.« (1. Pet. 2:17)

MISLIMO NA TO, KAR JE ZGORAJ

15., 16. a) Zakaj je zelo pomembno, da mislimo na to, kar je zgoraj? b) Zakaj je za kristjane pomembno, da se lepo vedejo?

15 Živimo v »kritičnih časih«, v katerih je težko živeti. (2. Tim. 3:1) Da bi ostali duhovno budni, moramo misliti na to, kar je zgoraj. (1. Tes. 5:6–9) Premislimo, kako lahko to upoštevamo na treh področjih v življenju.

16 Naše vedenje: Peter se je zavedal, kako pomembno je lepo vedenje. Rekel je: »Lepo se vedite med narodi, da bodo [. . .] lahko zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo na lastne oči, slavili Boga.« (1. Pet. 2:12) Najsibo da smo doma, v službi, šoli, pri razvedrilu ali na oznanjevanju, si po svojih najboljših močeh prizadevajmo z lepim vedenjem slaviti Jehova. Res je, da zaradi nepopolnosti vsi delamo napake. (Rim. 3:23) Toda če vztrajno bijemo »dobri boj vere«, lahko zmagamo v boju proti svojemu nepopolnemu telesu. (1. Tim. 6:12)

17. Kako lahko posnemamo stališče, ki ga je imel Kristus Jezus? (Glej sliko pri naslovu.)

17 Naše stališče: Z lepim vedenjem je tesno povezano pravilno stališče. Apostol Pavel je rekel: »Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus.«  (Fil. 2:5) Kakšen človek je bil Jezus? Bil je ponižen. Ponižnost ga je navedla, da je bil pri oznanjevanju požrtvovalen. Vedno je mislil na oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. (Mar. 1:38; 13:10) Za Jezusa je bila Božja Beseda najvišja avtoriteta. (Jan. 7:16; 8:28) Marljivo je preučeval Svete spise, zato da je lahko iz njih navajal, jih branil in pojasnjeval. Če smo ponižni in goreči pri oznanjevanju in osebnem preučevanju Biblije, bomo vedno bolj razmišljali kakor Kristus.

Jezus je vedno mislil na oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. (Glej odstavek 17.)

18. Na kakšen pomemben način lahko podpiramo Jehovovo delo?

18 Naše prizadevanje: Jehova se je namenil, da se v Jezusovem imenu upogne »vsako koleno teh, ki so v nebesih, [in] teh, ki so na zemlji«. (Fil. 2:9–11) Jezus se bo celo na svojem vzvišenem položaju ponižno podredil Očetovi volji, in enako bi morali storiti mi. (1. Kor. 15:28) Kako pa? Tako da si iz vsega srca prizadevamo sodelovati v delu, za katero nam je bilo naročeno, naj ga opravimo, in sicer da pridobivamo »učence med ljudmi iz vseh narodov«. (Mat. 28:19) Prav tako želimo delati »dobro vsem«, in to svojim bližnjim ter bratom in sestram. (Gal. 6:10)

19. Kaj naj bi bili odločeni delati?

19 Jehovu smo zelo hvaležni, da nas opominja, naj mislimo na to, kar je zgoraj! Zato moramo vztrajno teči »v tekmi, ki je pred nami«. (Heb. 12:1) Bodimo odločeni, da bomo delali »iz vse duše, kakor da bi delali za Jehova«, in nebeški Oče bo nagradil naš iskreni trud. (Kol. 3:23, 24)