Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) AVGUST 2014

Uporabljaj Božjo Besedo, »je namreč živa«!

Uporabljaj Božjo Besedo, »je namreč živa«!

»Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv.« (HEB. 4:12)

1., 2. Katero nalogo je Jehova dal Mojzesu in kaj mu je zagotovil?

ZAMISLI si, da bi moral stopiti pred najmogočnejšega vladarja na zemlji in spregovoriti v korist Jehovovega ljudstva. Kako bi se počutil? Verjetno bi bil nervozen, prestrašen in bi imel občutek, da za to nisi primeren. Kako bi se pripravil? Kaj bi mu povedal? Kako bi lahko kot predstavnik vsemogočnega Boga svojim besedam dal težo?

2 Ravno v takšnih okoliščinah se je znašel Mojzes. Jehova je temu »med vsemi ljudmi daleč najkrotkejšemu človeku na zemlji« rekel, da ga pošilja k faraonu, da bi Božje ljudstvo rešil zatiranja in suženjstva v Egiptu. (4. Mojz. 12:3) Nadaljnji dogodki so pokazali, da je faraon nespoštljiv in ošaben človek. (2. Mojz. 5:1, 2) Kljub temu je Jehova hotel, da Mojzes ukaže faraonu, naj več milijonom svojih sužnjev pusti oditi iz dežele! Razumljivo je, da je Mojzes Jehovu dejal: »Kdo sem jaz, da naj bi šel k faraonu in Izraelove sinove izpeljal iz Egipta?« Gotovo se Mojzes ni čutil primernega in sposobnega za to nalogo. Vendar mu je Bog zagotovil, da pri tem ne bo sam. »Jaz bom s teboj,« je rekel Jehova. (2. Mojz. 3:9–12)

3., 4. a) Česa vse je bilo Mojzesa strah? b) V katerem pogledu so tvoji izzivi morda podobni Mojzesovim?

 3 Kateri strahovi so se porajali Mojzesu? Očitno ga je bilo strah, da faraon ne bo sprejel predstavnika Boga Jehova oziroma mu ne bo posvetil pozornosti. Prav tako ga je bilo strah, da njegovi sonarodnjaki ne bodo hoteli verjeti, da ga je Jehova postavil za voditelja, da jih odpelje iz Egipta. Zato je Jehovu rekel: »Kaj, če mi ne bodo verjeli in ne bodo poslušali mojega glasu, temveč bodo rekli ‚Jehova se ti ni prikazal‘?« (2. Mojz. 3:15–18; 4:1)

4 Iz Jehovovega odgovora Mojzesu in iz dogodkov, ki so sledili, se vsak od nas lahko veliko nauči. Res je, da tebi morda ne bo treba nikoli stopiti pred visokega vladnega predstavnika. Toda ali ti je že kdaj bilo izziv govoriti o Bogu in njegovem Kraljestvu celo z navadnimi ljudmi, z ljudmi, ki jih lahko srečaš vsak dan? Če je tako, razmisli o tem, kaj se lahko naučiš iz Mojzesove izkušnje.

»KAJ IMAŠ V ROKI?«

5. Kaj je Jehova dal Mojzesu v roko in kako je s tem pomiril njegove strahove? (Glej sliko pri naslovu.)

5 Ko je Mojzes izrazil svoj strah, da njegovih besed ne bodo jemali resno, mu je Bog pomagal uspešno se spoprijeti z izzivom, ki je bil pred njim. V pripovedi iz 2. Mojzesove knjige piše: »Tedaj ga je Jehova vprašal: ‚Kaj imaš v roki?‘ Odgovoril je: ‚Palico.‘ ‚Vrzi jo na tla,‘ mu je rekel. Mojzes jo je vrgel na tla, in spremenila se je v kačo, in zbežal je pred njo. Nato mu je Jehova naročil: ‚Iztegni roko in kačo zgrabi za rep!‘ Mojzes je iztegnil roko ter jo zgrabil za rep, in spremenila se je v palico v njegovi dlani. ‚Da bodo verjeli,‘ je nadalje rekel, ‚da se ti je prikazal Jehova.‘« (2. Mojz. 4:2–5) Da, Bog je Mojzesu v roko dal nekaj, s čimer je ta lahko dokazal, da njegovo sporočilo prihaja od Jehova. To, kar se je zdelo čisto navadna palica, je po Božji moči oživelo! Takšen čudež bi bil prepričljiv dokaz Jehovove podpore in bi Mojzesovim besedam dodal zares veliko težo! Zato je Jehova Mojzesu rekel: »To palico pa vzemi v roko, da boš z njo naredil znamenja.« (2. Mojz. 4:17) Mojzes je torej v roki imel dokaz, da mu je oblast dal Bog, in tako je lahko poln zaupanja predstavljal pravega Boga pred lastnim ljudstvom in pred faraonom. (2. Mojz. 4:29–31; 7:8–13)

6. a) Kaj bi bilo dobro imeti v roki, ko oznanjujemo, in zakaj? b) Pojasni, v katerem smislu je »Božja beseda [. . .] živa in ima močan vpliv«.

6 Prav to vprašanje »Kaj imaš v roki?« je umestno tudi za nas, ko se namenimo pogovarjati z drugimi o svetopisemskem sporočilu. Velikokrat imamo v roki Biblijo in smo že kar pripravljeni, da kaj preberemo iz nje. Biblija je za nekatere morda le navadna knjiga, nam pa Jehova prav po tej svoji navdihnjeni Besedi govori. (2. Pet. 1:21) V njej so zapisane Božje obljube glede reči, ki se bodo zgodile pod vlado njegovega Kraljestva. Zato je apostol Pavel lahko napisal: »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv.« (Beri Hebrejcem 4:12.) Nobena Jehovova obljuba ni mrtva, ampak so vse žive, ker Bog nenehno dela na tem, da se izpolnijo. (Iza. 46:10; 55:11) Potem ko posameznik spozna to značilnost Jehovove Besede, lahko to, kar prebere v Svetem pismu, močno vpliva na njegovo življenje.

7. Kako lahko vsak od nas »prav ravna z besedo resnice«?

7 Tako je, Jehova nam je v roke dal svojo napisano Besedo, ki je živa, in s katero lahko dokažemo, da je naše sporočilo verodostojno in da prihaja od njega. Nič čudnega, da je Pavel po tem, ko je pisal Hebrejcem, svojega duhovnega varovanca Timoteja spodbudil, naj stori  vse, kar le more, da bi prav ravnal z besedo resnice. (2. Tim. 2:15) Kako lahko mi upoštevamo Pavlov nasvet? Tako da tistim, ki nam prisluhnejo, preberemo dobro izbrane svetopisemske vrstice, ki se lahko dotaknejo njihovega srca. V letu 2013 so izšli traktati, ki so zasnovani tako, da so nam pri tem v pomoč.

PREBERI KAKŠNO DOBRO IZBRANO SVETOPISEMSKO VRSTICO!

8. Kaj je neki službeni nadzornik povedal o novih traktatih?

8 Vsi ti novi traktati so zasnovani enako. In ko se naučimo uporabljati enega, znamo uporabljati vse. Ali so enostavni za uporabo? Neki službeni nadzornik s Havajev je napisal: »Nismo si predstavljali, da bodo ti novi pripomočki na oznanjevanju po hišah in na javnih krajih tako zelo učinkoviti.« Opazil je, da je že zaradi tega, kako so traktati napisani, precej več možnosti, da se ljudje pozitivno odzovejo, in to pogosto vodi v odlične pogovore. Po njegovem mnenju ima pri tem pomembno vlogo na naslovnici napisano vprašanje s ponujenimi možnimi odgovori. Sogovorniku ni treba skrbeti, da bo napačno odgovoril.

9., 10. a) Kako nas naši traktati sami spodbujajo k uporabi Biblije? b) S katerimi traktati imaš največ uspeha in zakaj?

9 Vsak od traktatov nas kar vabi, da preberemo dobro izbrano svetopisemsko vrstico. Za primer vzemimo traktat Ali bo trpljenja kdaj konec?. Ne glede na to, ali sogovornik na to vprašanje izbere odgovor »Da«, »Ne« ali »Morda«, traktat odpri in reci samo: »Poglejte, kaj pravi Sveto pismo.« Nato preberi Razodetje 21:3, 4.

10 Podobno lahko uporabljaš traktat Kako gledate na Sveto pismo?. Ne glede na to, katerega od treh možnih odgovorov na naslovnici sogovornik izbere, traktat odpri in reci: »V Svetem pismu piše: ‚Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga.‘« Nato lahko še rečeš: »V bistvu v tem odlomku piše še mnogo več.« Zatem odpri svojo Biblijo in v celoti preberi 2. Timoteju 3:16, 17.

11., 12. a) Česa se lahko veseliš na oznanjevanju? b) Kako ti lahko traktati pomagajo pripraviti se na ponovni obisk?

11 Odvisno od sogovornikovega odziva se boš odločil, koliko vsebine traktata boš še prebral in o njej razpravljal. V vsakem primeru boš vesel, da ti je že pri  prvem pogovoru uspelo človeku izročiti traktat in mu prebrati nekaj iz Božje Besede, četudi sta to samo vrstica ali dve. Pogovor boš lahko nadaljeval drugič.

12 Na zadnji strani vsakega traktata je pod naslovom »V razmislek« vprašanje, pod njim pa še svetopisemske vrstice, o katerih lahko razpravljaš na ponovnem obisku. Na traktatu Kako gledate na prihodnost? se to vprašanje glasi: »Kako bo Bog spremenil naš svet na boljše?« Zraven so navedene vrstice Matej 6:9, 10 in Daniel 2:44. Na traktatu Ali je mogoče, da bi mrtvi spet živeli? pa se to vprašanje glasi: »Zakaj se staramo in umiramo?« Zraven so navedene vrstice 1. Mojzesova 3:17–19 in Rimljanom 5:12.

13. Pojasni, kako lahko s traktati začnemo svetopisemske tečaje.

13 Traktati naj ti bodo kakor odskočna deska za vodenje svetopisemskih tečajev. Če posameznik poskenira kodo QR * na zadnji strani traktata, bo na našem spletnem mestu prišel do nečesa, kar ga lahko spodbudi, da zaprosi za svetopisemski tečaj. Traktat tudi usmerja pozornost na brošuro Dobra novica od Boga! in na ustrezno lekcijo iz nje. Na primer: traktat Kdo v resnici vlada svetu? usmerja k 5. lekciji v tej brošuri, traktat Kaj je ključ do srečne družine? pa k 9. lekciji. Če traktate uporabljaš, kakor je predvideno, se držiš dobre navade, da tako na prvih obiskih kot tudi na ponovnih uporabljaš Biblijo. In morda boš imel priložnost začeti več svetopisemskih tečajev. Kaj še lahko storiš, da bi Božjo Besedo učinkovito uporabljal na oznanjevanju?

RAZPRAVLJAJ O TEMAH, KI ZAPOSLUJEJO MISLI LJUDI

14., 15. Kako lahko na oznanjevanju posnemaš Pavlov zgled?

14 Ko je Pavel oznanjeval, si je iskreno želel razumeti občutke »kar največ ljudi«. (Beri 1. Korinčanom 9:19–23.) Bodi pozoren, da si je Pavel želel, »da bi pridobil Jude [. . .], da bi pridobil tiste, ki so pod postavo [. . .], da bi pridobil tiste, ki so brez postave [. . .], da bi pridobil šibke«. Da, pomagati je hotel »vsakršnim ljudem [. . .], da bi jih tako ali drugače nekaj rešil«. (Apd. 20:21) Kako lahko glede tega posnemamo Pavla, ko se pripravljamo, da bi na našem področju »vsakršnim ljudem« oznanili resnico? (1. Tim. 2:3, 4)

15 Vsak mesec so v Naši kraljestveni strežbi predlagane predstavitve. Preizkusi jih. Toda če misli ljudi na tvojem področju zaposlujejo druge teme, oblikuj vprašanja tako, da boš lahko vzbudil njihovo zanimanje. Razmisli o okolju, v katerem živiš, o tamkajšnjih ljudeh in o tem, kaj jih najbolj skrbi. Nato poišči svetopisemsko vrstico, ki bo zanje najprimernejša. Neki okrajni nadzornik o tem, kako z ženo usmerjata pozornost na Biblijo, pravi: »Če sva kratka in poveva bistvo, nama večina stanovalcev dovoli, da prebereva eno vrstico iz Biblije. V rokah imava odprto Biblijo in po pozdravu, kakršen je v navadi, iz nje prebereva vrstico.« V naslednjih odstavkih je omenjenih nekaj na oznanjevanju uspešno preizkušenih tem, vprašanj in svetopisemskih vrstic. Razmisli o njih in jih skušaj uporabiti na svojem področju.

Ali na oznanjevanju učinkovito uporabljaš Biblijo in traktate? (Glej odstavke 8–13.)

16. Pojasni, kako lahko na oznanjevanju uporabimo Izaija 14:7.

16 Če živiš na področju, kjer so pogosto nemiri, lahko na oznanjevanju postaviš vprašanje: »Ali si lahko zamislite, da bi se glavna novica dneva nekoč glasila: ‚Vsa zemlja počiva, nič je ne vznemirja. Ljudje vzklikajo od veselja.‘ Prav to piše v Svetem pismu v Izaiju 14:7. Pravzaprav so v Svetem pismu napisane številne obljube o tem, da prihaja čas, ki bo poln  miru.« Nato iz Biblije preberi eno od teh obljub.

17. Kako lahko med pogovorom usmeriš pozornost na Matej 5:3?

17 Ali se ljudje na tvojem področju preveč ženejo za gmotnimi rečmi? Ali pa se morda mnogi težko preživljajo? V enem ali drugem primeru morda lahko na začetku pogovora rečeš: »Kaj menite, ali za srečo v življenju potrebujemo kaj več kot le materialne stvari?« Po sogovornikovem odgovoru lahko nadaljuješ: »Mnogi, ki so premožni, še vedno niso zadovoljni. Torej, kaj v resnici potrebujemo?« Nato preberi Matej 5:3 in ponudi svetopisemski tečaj.

18. Kako lahko z besedami iz Jeremija 29:11 potolažimo druge?

18 Ali ljudje tam, kjer živiš, trpijo zaradi posledic kake nedavne tragedije? Pogovor bi lahko začel takole: »Pri vas sem se oglasil, ker bi vam rad povedal nekaj v tolažbo. (Beri Jeremija 29:11.) Ali ste opazili, katere tri reči nam želi dati Bog? ‚Mir‘, ‚prihodnost‘ in ‚upanje‘. Ali ni prijetno vedeti, da nam Bog želi lepo življenje? Ampak kako je takšno življenje mogoče?« Nato usmeri pozornost na ustrezno lekcijo v brošuri Dobra novica.

19. Pojasni, kako lahko v pogovoru z vernimi ljudmi predstaviš Razodetje 14:6, 7.

19 Ali živiš v okolici, v kateri so ljudje zelo verni? Če je tako, lahko pogovor začneš z vprašanjem: »Če bi z vami spregovoril angel, ali bi mu prisluhnili? (Beri Razodetje 14:6, 7.) Ker ta angel pravi ‚Bojte se Boga‘, ali ne bi bilo zato pomembno ugotoviti, katerega Boga ima v mislih? Angel nam nakaže odgovor, ko pravi, da gre za ‚Njega, ki je naredil nebo [in] zemljo‘. Kdo je bil to?« Nato preberi Psalm 124:8, kjer piše: »Naša pomoč je v imenu Jehova, Stvarnika neba in zemlje.« Zatem mu predlagaj, da bi mu še več povedal o Bogu Jehovu.

20. a) Kako lahko s Pregovori 30:4 pomagamo nekomu izvedeti, kako je Bogu ime? b) Katero svetopisemsko vrstico pa ti uspešno uporabljaš na oznanjevanju?

20 Pogovor z mladim človekom bi lahko začel na primer takole: »Rad bi vam prebral svetopisemsko vrstico, v kateri so zapisana zelo pomembna vprašanja. (Beri Pregovori 30:4.) Noben človek ne more ustrezati temu opisu, zato je tu gotovo opisan naš Stvarnik. * Kako lahko ugotovimo, kako mu je ime? To ime bi vam rad pokazal v Svetem pismu.«

OZNANJUJ Z MOČJO BOŽJE BESEDE

21., 22. a) Kako lahko dobro izbrana svetopisemska vrstica posamezniku spremeni življenje? b) Kaj si odločen delati na oznanjevanju?

21 Nikoli ne veš, kako se bodo ljudje odzvali, če jim boš prebral dobro izbrano svetopisemsko vrstico. V Avstraliji, na primer, sta oznanjevalca prišla na vrata neke mlajše ženske. Eden od njiju ji je postavil vprašanje »Ali veste, kako je Bogu ime?« in ji nato prebral Psalm 83:18. »Ostala sem brez besed!« pravi ta ženska. »Ko sta odšla, sem se odpeljala do 56 kilometrov oddaljene knjigarne, pogledala tudi v druge prevode Svetega pisma in nato to ime poiskala še v slovarju. Ko sem se prepričala, da je Bogu res ime Jehova, sem se vprašala, česa drugega še ne vem.« Nedolgo zatem sta tako ona kot njen bodoči mož začela preučevati Biblijo in se kasneje tudi krstila.

22 Božja Beseda spreminja življenja tistih, ki jo berejo in si pridobivajo vero v Jehovove obljube, ki so žive. (Beri 1. Tesaloničanom 2:13.) Svetopisemsko sporočilo je močnejše od katere koli naše besede, s katero bi posamezniku skušali seči do srca. Zato bi Božjo Besedo morali uporabljati ob vsaki priložnosti. Je namreč živa!

^ odst. 13 »QR Code« je zaščitena blagovna znamka podjetja Denso Wave Incorporated.

^ odst. 20 Glej Stražni stolp, 15. maj 2002, stran 5.