Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Julij 2014

Jehovovo ljudstvo »opusti nepravičnost«

Jehovovo ljudstvo »opusti nepravičnost«

»Vsak, ki kliče Jehovovo ime, naj opusti nepravičnost.« (2. TIM. 2:19)

1. Kaj v našem čaščenju zavzema posebno mesto?

ALI si že kdaj na kaki javni zgradbi ali na muzejskem artefaktu videl napisano ime Jehova? Gotovo je to pritegnilo tvojo pozornost in te navdalo z navdušenjem. Navsezadnje Božje osebno ime v našem čaščenju zavzema posebno mesto – saj smo Jehovove priče! Danes nobena druga skupina ljudi na svetu ni tako tesno povezana z Božjim imenom kakor mi. Toda zavedamo se, da čast nositi Božje ime s seboj prinaša tudi odgovornost.

2. Katero odgovornost prinaša s seboj čast, da nosimo Božje ime?

2 Vendar nam Jehova ne bo naklonjen že zgolj zato, ker uporabljamo njegovo ime. V življenju moramo tudi upoštevati njegova moralna merila. Zaradi tega nas Biblija spominja, da za Jehovovo ljudstvo velja zapoved: »Odvrni se od slabega.« (Ps. 34:14) To načelo je jasno izrazil apostol Pavel, ko je napisal: »Vsak, ki kliče Jehovovo ime, naj opusti nepravičnost.« (Beri 2. Timoteju 2:19.) Kot Jehovove priče smo znani po tem, da kličemo Jehovovo ime. Kako pa naj bi opustili nepravičnost?

 »UMAKNITE SE« OD SLABEGA

3., 4. Katera svetopisemska vrstica že dolgo predstavlja uganko biblijskim učenjakom in zakaj?

3 Razmislimo o svetopisemskem ozadju Pavlovih besed, ki jih najdemo v 2. Timoteju 2:19. V tej vrstici so omenjeni »Božji trdni temelj« in še dve izjavi, ki sta vtisnjeni na ta temelj. Prva izjava »Jehova pozna tiste, ki so njegovi« je očitno citirana iz 4. Mojzesove 16:5. (Glej prejšnji članek.) Druga izjava »Vsak, ki kliče Jehovovo ime, naj opusti nepravičnost« pa biblijskim učenjakom že dolgo predstavlja uganko. Zakaj?

4 Izbira besed v tej vrstici namiguje, da je Pavel citiral iz nekega drugega dela Hebrejskih spisov. Vendar je videti, da v teh spisih ni nobenega besedila, ki bi ustrezalo Pavlovim besedam. Na kaj se je torej apostol skliceval, ko je dejal, naj »vsak, ki kliče Jehovovo ime, [. . .] opusti nepravičnost«? Pavel je tik pred to izjavo citiral iz 4. Mojzesove, 16. poglavje, ki govori o Korahovem uporu. Ali bi tudi druga izjava lahko bila povezana z dogodki ob tem uporu?

5.–7. Kateri dogodki iz Mojzesovih dni so ozadje tega, kar je Pavel zapisal v 2. Timoteju 2:19? (Glej sliko pri naslovu.)

5 V Bibliji piše, da sta se Eliabova sinova Datan in Abiram pridružila Korahu pri vodenju upora zoper Mojzesa in Arona. (4. Mojz. 16:1–5) Vsi trije so do Mojzesa pokazali odkrito nespoštovanje in niso več priznavali oblasti, ki mu jo je podelil Bog. Ti uporniki so še naprej živeli med Jehovovim ljudstvom in ogrožali duhovno zdravje zvestih posameznikov. Jehova je, ko je napočil dan, da potegne ločnico med svojimi zvestimi častilci in temi uporniki, ljudstvu dal jasno zapoved.

6 V pripovedi beremo: »Jehova pa je Mojzesu naročil: ‚Reci zboru: »Pojdite stran od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma!«‘ Zatem se je Mojzes skupaj z Izraelovimi starešinami odpravil k Datánu in Abirámu. Zboru pa je rekel: ‚Prosim vas, umaknite se od šotorov teh hudobnežev in se ne dotikajte ničesar, kar je njihovega, da ne boste umrli zaradi vseh njihovih grehov!‘ Nemudoma so se umaknili od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma.« (4. Mojz. 16:23–27) Jehova je nato usmrtil vse upornike. Zvestovdani Jehovovi častilci pa so ostali živi, ker so s svojim umikom od upornikov opustili nepravičnost.

7 Jehova lahko bere srca! On vidi zvestovdanost tistih, ki so njegovi. Vseeno pa morajo njegovi zvesti častilci odločno ukrepati in se ločiti od nepravičnih. Možno je, da se je Pavel skliceval ravno na pripoved iz 4. Mojzesove 16:5, 23–27, ko je napisal: »Vsak, ki kliče Jehovovo ime, naj opusti nepravičnost.« Takšen sklep bi bil v soglasju s Pavlovimi besedami »Jehova pozna tiste, ki so njegovi«. (2. Tim. 2:19)

»ZAVRNI NESPAMETNA IN NESMISELNA POLEMIZIRANJA«

8. Zakaj uporabljati Jehovovo ime oziroma pripadati krščanski občini ni dovolj?

8 Pavel je s sklicevanjem na dogodke v Mojzesovih dneh spomnil Timoteja na to, da mora odločno ukrepati, da bi zaščitil svoj dragoceni odnos z Jehovom. Pripadati krščanski občini samo po sebi ni bilo dovolj, tako kakor v Mojzesovih dneh ni bilo dovolj zgolj klicati Jehovovo ime. Zvesti častilci morajo odločno opustiti nepravičnost. Kaj je to pomenilo za Timoteja? In kaj se iz Pavlovega navdihnjenega nasveta lahko nauči današnje Jehovovo ljudstvo?

9. Kako so »nespametna in nesmiselna polemiziranja« vplivala na zgodnjo krščansko občino?

 9 V Božji Besedi so določni nasveti o tem, katero nepravičnost morajo kristjani opustiti oziroma zavrniti. Pavel denimo Timoteju v neposrednem sobesedilu 2. Timoteja 2:19 pove, naj se kristjani ne »prepirajo o besedah«, in mu svetuje, naj se ogiba »praznega govorjenja«. (Beri 2. Timoteju 2:14, 16, 23.) Nekateri člani občine so širili odpadniške nauke. Videti je tudi, da so drugi uvajali zamisli, ki so vnemale polemike. Takšne zamisli so, tudi če niso bile izrecno v nasprotju s Svetim pismom, sejale razdore. Povzročale so pričkanja in prerekanja glede besed ter s tem ustvarjale duhovno nezdravo ozračje. Zato je Pavel poudaril, da je treba zavračati »nespametna in nesmiselna polemiziranja«.

10. Kako bi se morali odzvati, kadar se srečamo z odpadništvom?

10 Danes se Jehovovo ljudstvo ne sreča pogosto z odpadništvom znotraj občine. Vseeno pa moramo nesvetopisemske nauke, kadar smo jim izpostavljeni, odločno zavrniti ne glede na to, od kod prihajajo. Nemodro bi se bilo spuščati v polemiziranje z odpadniki, bodisi da bi se osebno pogovarjali z njimi, odgovarjali na njihove bloge ali pa kako drugače komunicirali z njimi. Takšni pogovori bi bili, tudi če bi z njimi želeli posamezniku samo pomagati, v nasprotju s svetopisemskimi smernicami, ki smo jih ravnokar obravnavali. Kot Jehovovo ljudstvo odpadništvo zavračamo, držimo se popolnoma stran od njega.

Ne spuščajmo se v pregovarjanje z odpadniki. (Glej odstavek 10.)

11. Kaj bi lahko vodilo v »nespametna [. . .] polemiziranja« in kako lahko starešine dajo dober zgled?

11 Poleg odpadništva so še druge reči, ki bi lahko zmotile mir v občini. V »nespametna in nesmiselna polemiziranja« lahko na primer vodijo različna mnenja glede razvedrila. Morda nekateri spodbujajo druge k razvedrilu, ki ni v soglasju z Jehovovimi moralnimi merili. Seveda krščanski starešine takšnega vedenja niso pripravljeni dopuščati enostavno zato, da bi se ognili prerekanj. (Ps. 11:5; Efež. 5:3–5) Obenem pa starešine pazijo, da ne bi širili svojih osebnih pogledov. Zvesto upoštevajo svetopisemsko zapoved, ki je bila dana krščanskim nadzornikom: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa [. . .] ne tako, da bi gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina, temveč postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:2, 3; beri 2. Korinčanom 1:24.)

12., 13. a) Kako Jehovove priče gledamo na izbiro razvedrila in katera svetopisemska načela upoštevamo? b) Kako se načela, omenjena v 12. odstavku, nanašajo na različne osebne zadeve?

12 Kar se tiče razvedrila, naša organizacija ne ocenjuje posameznih filmov, videoiger, knjig ali pesmi, da bi tako določala, česa se ogibati. Zakaj ne? Biblija spodbuja, naj vsak od nas šola svojo »zmožnost zaznavanja«, da bi znal razlikovati »med pravilnim in napačnim«. (Heb. 5:14) V Svetem pismu so predstavljena osnovna načela, ki jih lahko kristjan pretehta pri izbiri razvedrila. Na vseh življenjskih področjih bi moral biti naš cilj upoštevati nasvet: »Preverjajte, kaj je Gospodu po volji.« (Efež. 5:10) Biblija uči, da je družinskim poglavarjem dana določena oblast, zato se ti lahko odločijo, da v svoji družini kake vrste razvedrila ne bodo dovolili. * (1. Kor. 11:3; Efež. 6:1–4)

 13 Prej omenjena svetopisemska načela pa se ne nanašajo le na izbiro razvedrila. Do prerekanja lahko pride tudi zaradi različnih mnenj glede oblačenja in urejanja, zdravja in prehranjevanja ter drugih osebnih zadev. Zato se Jehovovo ljudstvo v takšnih zadevah, če niso v nasprotju s svetopisemskimi načeli, modro ogiba prerekanja, saj se »Gospodovemu sužnju [. . .] ni treba bojevati, ampak mora biti do vseh blag« oziroma takten. (2. Tim. 2:24)

OGIBAJMO SE SLABE DRUŽBE!

14. Kako je Pavel ponazoril, da se je treba ogibati slabe družbe?

14 Kako še lahko tisti, »ki kliče Jehovovo ime, [. . .] opusti nepravičnost«? Tako, da se ogiba tesnega druženja z ljudmi, katerih dela so nepravična. Vredno je omeniti, da je Pavel za ponazoritvijo o »Božjem trdnem temelju« povedal še eno ponazoritev. Pisal je o »veliki hiši«, v kateri »niso samo zlate in srebrne posode, temveč tudi lesene in lončene, in nekatere so za časten namen, druge pa za nečasten«. (2. Tim. 2:20, 21) Nato je kristjanom svetoval, naj ostanejo ločeni od posod, ki so za »nečasten« namen.

15., 16. Kaj se lahko naučimo iz ponazoritve o »veliki hiši«?

15 Kaj ta ponazoritev pomeni? Pavel krščansko občino primerja z »veliko hišo«, posamezne člane občine pa s »posodami« oziroma predmeti v hiši. Nekatere posode v hiši lahko postanejo onesnažene ali umazane, ker so v njih shranjene nevarne snovi oziroma so izpostavljene nehigienskim razmeram. Takšnih posod lastnik hiše ne bo hranil na istem mestu kot čiste posode, denimo tiste za kuhanje.

16 Podobno bi se Jehovovo današnje ljudstvo, ki si prizadeva živeti čisto, moralo ogibati tesnih stikov s posamezniki v občini, ki vztrajno kažejo nespoštovanje do Jehovovih načel. (Beri  1. Korinčanom 15:33.) Če to velja za nekatere znotraj občine, koliko bolj bi se morali ogibati tesnega druženja s tistimi zunaj občine, saj mnogi od njih ljubijo denar, niso poslušni staršem, so nezvestovdani, obrekljivi, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalci in ljubijo užitke namesto Boga. (2. Tim. 3:1–5)

JEHOVA NAŠO ODLOČNOST BLAGOSLOVI

17. Kako odločno so se zvesti Izraelci postavili proti nepravičnosti?

17 V Bibliji je posebej omenjeno, kako odločno so Izraelci ukrepali, ko jim je bilo rečeno: »Pojdite stran od šotorov Kóraha, Datána in Abiráma!« V pripovedi piše: »Nemudoma so se umaknili.« (4. Mojz. 16:24, 27) Nobenega omahovanja ali odlašanja ni bilo. Ista vrstica nakazuje tudi na to, da so temeljito upoštevali dano zapoved. Tisti, ki so bili zvesti, niso želeli ničesar tvegati. Njihova poslušnost ni bila le delna oziroma mehanična. Jasno so pokazali, da so za Jehova in da so proti nepravičnosti. Kaj se lahko naučimo iz tega zgleda?

18. Kakšen duh veje iz besed, s katerimi je Pavel svetoval Timoteju, naj »beži [. . .] od želja, ki so značilne za mladost«?

18 Kadar moramo zaščititi svoje prijateljstvo z Jehovom, moramo ukrepati hitro in odločno. Takšen duh veje tudi iz besed, s katerimi je Pavel svetoval Timoteju, naj »beži [. . .] od želja, ki so značilne za mladost«. (2. Tim. 2:22) Takrat je bil Timotej že odrasel moški, mogoče star več kot 30 let. Ni vedno tako, da se nespametne »želje, ki so značilne za mladost«, pojavijo samo v mladosti. Timotej bi moral, če bi se v njem pojavile takšne želje, bežati od njih. Povedano drugače, moral bi opustiti nepravičnost. Podobno misel je izrazil Jezus, ko je rekel: »Če te na greh navaja tvoje oko, ga iztakni in vrzi od sebe.« (Mat. 18:9) Kadar je danes kristjan, ki si jemlje k srcu ta nasvet, duhovno ogrožen, ukrepa odločno, torej brez omahovanja ali odlašanja.

19. Kako nekateri danes odločno ukrepajo, da bi se zaščitili pred duhovnimi nevarnostmi?

19 Nekateri, ki so imeli težave z alkoholom, preden so postali Priče, se sami pri sebi odločijo, da se bodo v celoti vzdržali alkoholnih pijač. Drugi se zaradi lastnih moralnih šibkosti ogibajo določenih vrst razvedrila, ki sicer same po sebi niso napačne, saj se zavedajo, da bi lahko slabo vplivale nanje. (Ps. 101:3) Neki brat je na primer, preden je postal Priča, užival v nemoralnem vzdušju plesnih zabav, ki se jih je pogosto udeleževal. Toda odkar pozna resnico, se popolnoma ogiba plesa celo na družabnih srečanjih Prič, saj ga je strah, da bi se v njem znova prebudile neprimerne želje oziroma misli iz preteklosti. Seveda se od kristjanov ne zahteva, da se povsem odpovejo alkoholu, plesu ali čemu drugemu, kar samo po sebi ni napačno. Se pa od vseh nas pričakuje, da odločno in temeljito ukrepamo, da bi se zaščitili pred duhovnimi nevarnostmi.

20. Kaj je tolažilno vedeti, čeprav nepravičnosti morda ni lahko opustiti?

20 Čast nositi Božje ime prinaša odgovornost. Opustiti moramo nepravičnost in se odvrniti od slabega. (Ps. 34:14) Res je, da to ni vedno lahko. Ampak zelo tolažilno je vedeti, da bo Jehova vedno ljubil »tiste, ki so njegovi« in ki se držijo njegovih pravičnih poti. (2. Tim. 2:19; beri 2. kroniška 16:9a.)

^ odst. 12 Glej članek na jw.org/sl »Ali prepovedujete določene filme, knjige ali pesmi?« pod O NAS > POGOSTA VPRAŠANJA.