Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) JUNIJ 2014

Pomagajmo drugim kar najbolj izkoristiti njihove zmožnosti

Pomagajmo drugim kar najbolj izkoristiti njihove zmožnosti

»Svetoval ti bom, moje oko bo nad teboj.« (PS. 32:8)

1., 2. Kako Jehova gleda na svoje zemeljske služabnike?

KO STARŠI opazujejo svoje otroke pri igri, se pogosto samo čudijo njihovim sposobnostim. Morda lahko temu pritrdiš tudi ti. Pri kakem otroku je morda videti, da je že po naravi gibčen oziroma ima športne sposobnosti, medtem ko gredo njegovemu bratcu ali sestrici bolje od rok namizne družabne igre oziroma kakšna umetnost ali ročne spretnosti. Toda najsi ima otrok takšne ali drugačne darove, njegovi starši z veseljem odkrivajo zmožnosti, ki jih ima.

2 Tudi Jehova se zelo zanima za svoje zemeljske otroke. Na svoje današnje služabnike gleda kot na »dragocenosti vseh narodov«. (Hag. 2:7) Zanj so dragoceni še posebej zaradi svoje vere in predanosti. Mogoče pa si opazil, da imajo tvoji soverniki poleg tega tudi mnoge različne darove. Nekateri bratje so nadarjeni javni govorniki, medtem ko so drugi zelo spretni organizatorji. Mnogim sestram leži učenje tujih jezikov in oznanjevanje v teh jezikih, medtem ko se druge sestre odlikujejo v tem, da pomagajo tistim, ki potrebujejo spodbudo, ali v tem, da skrbijo za bolne. (Rim. 16:1, 12) Kajne, da cenimo, da smo v občini skupaj z vsemi takšnimi kristjani?

3. Kateri vprašanji bomo pregledali v tem članku?

 3 Toda nekateri naši soverniki, med katere spadajo tudi mladi ali pa novokrščeni bratje, morda še niso našli svojega mesta v občini. Kako jim lahko pomagamo, da bi kar najbolj izkoristili svoje zmožnosti? Zakaj bi si morali prizadevati posnemati Jehova v tem, da v njih vidimo dobro?

JEHOVA V SVOJIH SLUŽABNIKIH VIDI DOBRO

4., 5. Kako je iz pripovedi v Sodnikih 6:11–16 razvidno, da Jehova vidi zmožnosti svojih služabnikov?

4 Številne svetopisemske pripovedi lepo pokažejo, da Jehova v svojih služabnikih vidi ne le dobro, ampak tudi njihove zmožnosti. Ko je bil denimo Gideon izbran za to, da Božje ljudstvo osvobodi izpod jarma Madijancev, je gotovo kar obstal od presenečenja, ko mu je angel v pozdrav rekel: »Jehova je s teboj, hrabri junak!« Kot je videti, se Gideon takrat niti približno ni počutil hrabrega. Izrazil je svoje dvome in občutek nepomembnosti. Vendar se iz nadaljevanja pogovora vidi, da je Jehova na svojega služabnika Gideona vsekakor gledal veliko bolj pozitivno, kot je ta gledal sam nase. (Beri Sodniki 6:11–16.)

5 Jehova je zaupal, da bo Gideon lahko rešil Izraelce, ker je opazil njegove spretnosti. Jehovov angel je na primer videl, da je Gideon mlatil pšenico z vso močjo. Njegovo pozornost pa je pritegnilo še nekaj. V biblijskih časih so kmetje običajno mlatili pšenico na prostem, in tako izkoristili veter, da je odpihnil pleve. Gideon pa je, kar je bilo presenetljivo, mlatil pšenico na skrivaj v stiskalnici za grozdje, da bi njegov skromni pridelek ostal skrit pred Madijanci. To je bila res bistroumna poteza! Nič čudnega, da Gideon v Jehovovih očeh ni bil zgolj marljiv kmetovalec – bil je preudaren človek. Jehova je videl njegove zmožnosti in se ukvarjal z njim.

6., 7. a) Kako se je Jehovov pogled na preroka Amosa razlikoval od pogleda nekaterih Izraelcev? b) Kaj kaže na to, da Amos ni bil nepoučen človek?

6 Podobno je bilo pri preroku Amosu. Jehova je videl zmožnosti tega svojega služabnika, čeprav se je mnogim morda zdel nepomemben oziroma neopazen. Amos je zase rekel, da je ovčerejec in da zarezuje plodove sikomorovih smokev – ti plodovi so veljali kot hrana za revne. Ko je Jehova izbral Amosa za to, da obsodi malikovalsko desetrodovno Izraelovo kraljestvo, so nekateri Izraelci mogoče menili, da je bila to slaba izbira. (Beri Amos 7:14, 15.)

7 Amos je izhajal iz zakotne vasi, vendar pa je njegovo dobro poznavanje običajev in vladarjev takratnega časa dokazovalo, da ni bil neveden. Verjetno je bil temeljito seznanjen z razmerami v Izraelu in je med stiki s potujočimi trgovci morda veliko izvedel tudi o okoliških narodih. (Amos 1:6, 9, 11, 13; 2:8; 6:4–6) Danes nekateri biblijski učenjaki pripisujejo Amosu odlično sposobnost pisnega izražanja. Ta prerok ni le izbiral preprostih in krepkih besed, temveč je dobro uporabljal tudi paralelizem in besedne igre. Amos je pogumno odgovoril pokvarjenemu duhovniku Amaziju, in to je bil dober dokaz, da je Jehova izbral pravega človeka; lahko je uporabil njegove sposobnosti, ki sprva mogoče niso bile očitne. (Amos 7:12, 13, 16, 17)

8. a) Kaj je Jehova zagotovil Davidu? b) Zakaj so besede iz Psalma 32:8 spodbudne za tiste, ki morda niso prepričani o svojih zmožnostih?

8 Jehova torej opazi zmožnosti vsakega svojega služabnika. Kralju Davidu je zagotovil, da ga bo vedno vodil, rekel  mu je: »Moje oko bo nad teboj.« (Beri Psalm 32:8.) Ali vidiš, zakaj bi to moralo biti spodbudno za nas? Tudi če nam manjka samozavesti, nam Jehova lahko pomaga, da gremo preko svojih omejitev, ki jih mi vidimo kot takšne, in da dosežemo cilje, ki si jih še zamisliti ne bi mogli. Podobno kakor inštruktor pozorno opazuje neizkušenega plezalca in ga vodi, da najde najboljša oprijemališča, tako je Jehova pripravljen voditi nas, ko duhovno napredujemo. Jehova nam lahko, da bi kar najbolj izkoristili svoje zmožnosti, pomaga tudi po sovernikih. Kako pa?

V DRUGIH IŠČIMO DOBRO

9. Kako lahko upoštevamo Pavlovo spodbudo, naj se zanimamo za druge?

9 Pavel je vse kristjane spodbudil, naj se zanimajo za sovernike. (Beri Filipljanom 2:3, 4.) Pravzaprav je hotel reči, da bi pri drugih morali opaziti darove in jim dati vedeti, da te darove cenimo. Kako se počutimo, kadar kdo pokaže, da se zanima za naš napredek? Ponavadi nas to spodbudi, da še bolj napredujemo oziroma da damo od sebe najboljše. Podobno bodo tudi naši soverniki duhovno rasli in napredovali, če jim bomo dali vedeti, da so v naših očeh veliko vredni.

10. Kdo morda še posebej potrebuje našo pozornost?

10 Kdo morda še posebej potrebuje našo pozornost? Seveda tu in tam vsak od nas potrebuje več pozornosti. Vseeno pa morajo predvsem mladi ali pa novokrščeni bratje občutiti, da imajo svojo vlogo v občinskih dejavnostih. To jim pomaga razumeti, da imajo svoje mesto med nami. Toda če takšnim sokristjanom ne pokažemo, da cenimo njihovo delo, lahko izgubijo željo, da bi se potegovali za večje odgovornosti, za nekaj, k čemur jih spodbuja Božja Beseda. (1. Tim. 3:1)

11. a) Kako je neki starešina mlajšemu moškemu pomagal premagati sramežljivost? b) Kaj si se naučil iz Julienovega doživetja?

11 Ludovic, starešina, ki mu je koristilo takšno zanimanje, ki ga je bil deležen v mladih letih, pravi: »Kadar kakemu bratu pokažem, da se iskreno zanimam zanj, ta hitreje napreduje.« O Julienu, mlajšem moškem, ki je bil bolj sramežljiv, takole pove: »Julien se je včasih kar malo nerodno skušal s čim dokazati, zato njegovo vedenje ni bilo naravno. Toda opazil sem, da je bil zelo prijazen in da je resnično želel pomagati drugim v občini. Zato nisem dvomil o njegovih motivih, ampak sem se raje osredinil na njegove pozitivne lastnosti in si ga prizadeval spodbuditi.« Sčasoma je Julien ustrezal pogojem za strežnega služabnika in je zdaj redni pionir.

POMAGAJMO JIM KAR NAJBOLJ IZKORISTITI NJIHOVE ZMOŽNOSTI

12. Katero dragoceno lastnost potrebujemo, da bi lahko nekomu pomagali kar najbolj izkoristiti njegove zmožnosti? Povej zgled.

12 Če želimo drugim pomagati, da bi kar najbolj izkoristili svoje zmožnosti, moramo seveda biti dobri opazovalci. Kot vidimo iz Julienovega doživetja, moramo morda gledati preko posameznikovih šibkih točk, da bi lahko opazili njegove lepe lastnosti in spretnosti, ki bi jih lahko še bolj razvil. Podobno je Jezus gledal na apostola Petra. Pri Petru se je včasih zdelo, da ni stabilen človek, toda Jezus je napovedal, da bo postal trden kakor skala. (Jan. 1:42)

13., 14. a) Kako je Barnaba pokazal dobro presojo pri mladem Marku? b) Kako je nekemu mlademu bratu koristila pomoč, kakršno je prejel Marko? (Glej sliko pri naslovu.)

13 Podobno je znal Barnaba dobro presoditi Janeza z rimskim vzdevkom Marko. (Apd. 12:25) Marko je Pavlu in Barnabu na njunem prvem misijonarskem  potovanju služil kot »pomočnik«, mogoče je skrbel za njune fizične potrebe. Toda ko so prišli v Pamfilijo, je Marko nenadoma pustil svoja tovariša na cedilu. Pot sta morala nadaljevati sama, in to čez nevarno področje, znano po napadih razbojnikov. (Apd. 13:5, 13) Očitno pa je Barnaba, čeprav je v preteklosti videl, da se je Marko vedel nestanovitno, kasneje izkoristil priložnost, da dokonča njegovo izpopolnjevanje. (Apd. 15:37–39) To je temu mlademu moškemu pomagalo, da je postal zrel Jehovov služabnik. Zanimivo je, da je bil Marko v Rimu skupaj s Pavlom, ko je bil ta v zaporu, in se je pridružil njegovim pozdravom kristjanom v Kolosah. Pavel je v teh pozdravih o njem govoril z naklonjenostjo. (Kol. 4:10) Zamisli si, kako zadovoljen je moral biti Barnaba, ko je Pavel celo prosil za Markovo pomoč. (2. Tim. 4:11)

14 Alexandre, novopostavljeni starešina, se takole spominja, kako mu je koristil razumevajoč odnos nekega brata: »Ko sem bil mlajši, mi je bilo zelo mučno izreči molitev v javnosti. Neki starešina mi je pokazal, kako naj se pripravim, da bom bolj sproščen. Raje mi je redno dal priložnost moliti na shodih za terensko službo, kakor da bi me nehal prositi za molitev. Sčasoma sem postal bolj gotov vase.«

15. Kako je Pavel pokazal, da ceni svoje sovernike?

15 Ali smo sokristjanu, kadar pri njem opazimo dobro lastnost, pripravljeni povedati, kako zelo jo cenimo? Pavel je v 16. poglavju pisma Rimljanom pohvalno omenil več kot 20 sovernikov in njihove lastnosti, zaradi katerih so se mu priljubili. (Rim. 16:3–7, 13) Priznal je na primer, da sta Andronik in Junij služila Kristusu že dlje od njega in s tem poudaril njuno krščansko zdržljivost. S toplino je omenil tudi Rufovo mater, verjetno zato, ker je nekoč prej ljubeče poskrbela zanj.

Frédéric (levo) je spodbudil Rica, da je ostal odločen služiti Jehovu. (Glej odstavek 16.)

16. Kaj dobrega lahko dosežemo, če pohvalimo mladega človeka?

16 Če znamo izreči iskreno pohvalo, lahko dosežemo mnogo dobrega. Razmisli denimo o Ricu, mladem fantu iz Francije, ki je bil kar malo pobit, ker je njegov oče, ki ni imel enakih verskih pogledov kot on, nasprotoval temu, da bi se krstil. Rico je mislil, da bo moral počakati do polnoletnosti, da bo lahko služil Jehovu v polnem pomenu besede. Poleg tega je bil žalosten, ker so se mu posmehovali v šoli. Frédéric, občinski starešina, ki je bil naprošen, da preučuje z njim, se spominja: »Rica sem pohvalil, saj je ravno takšno nasprotovanje dokazovalo, da je imel dovolj poguma izraziti svojo vero.« Ta pohvala je v Ricu okrepila odločenost, da ostane zgleden, in mu pomagala, da se je zbližal s svojim očetom. Krstil se je pri 12 letih.

Jérôme (desno) je pomagal Ryanu izpolniti pogoje za misijonarsko službo. (Glej odstavek 17.)

17. a) Kako lahko pomagamo bratom, da bi napredovali? b) Kakšno zanimanje za mlade brate je pokazal neki misijonar in kakšen je bil rezultat?

17 Vsakič ko sovernika pohvalimo za dobro opravljeno nalogo ali hvalevredno  dejanje, ga še bolj spodbudimo, da v službi Jehovu da od sebe najboljše. Sylvie *, ki že leta služi v Betelu v Franciji, je povedala, da lahko pohvalo bratom izrečejo tudi sestre. Omenila je, da ženske lahko opazijo in pohvalijo druge podrobnosti kot moški. Zato s svojimi »spodbudnimi besedami lahko dopolnijo to, kar rečejo izkušeni bratje«. Dodala je še: »Zame je izreči pohvalo dolžnost.« (Preg. 3:27) Jérôme, misijonar iz Francoske Gvajane, je pomagal že mnogim mladim bratom, da so izpolnili pogoje za misijonarsko službo. On pravi: »Opazil sem, da mladi bratje, če jih določno pohvalim glede njihovega oznanjevanja ali za dobro pripravljen komentar, postanejo samozavestnejši. To pa prispeva k temu, da še bolj razvijejo svoje spretnosti.«

18. Zakaj je koristno sodelovati z mladimi brati?

18 Sovernike lahko k duhovnemu napredku spodbudimo tudi tako, da z njimi sodelujemo. Starešina lahko na primer prosi mladega brata, ki je vešč z računalniki, da natisne nekaj informacij s spletnega mesta jw.org, ki bi bile poživitev za starejše brate in sestre, ki nimajo računalnika. Ali če denimo opravljaš vzdrževalna dela pri kraljestveni dvorani, lahko kdaj povabiš kakega mladega brata, da se ti pridruži. Če si tako prizadevaš sodelovati z mladimi, jih boš imel priložnost opazovati, pohvaliti in videti rezultate. (Preg. 15:23)

DELAJMO ZA PRIHODNOST

19., 20. Zakaj bi drugim morali pomagati napredovati?

19 Jehova je ob tem, ko je Jozueta izbral za voditelja Izraelcev, Mojzesu zapovedal, naj ga »spodbudi« in »utrdi«. (Beri 5. Mojzesova 3:28.) Naši svetovni občini se pridružuje vedno več ljudi. Mladim bratom in novokrščenim lahko vsi izkušeni kristjani – ne le starešine – pomagajo, da bi kar najbolj izkoristili svoje zmožnosti. Tako se jih bo še več odločilo za polnočasno službo in vse več bo takšnih, ki bodo »usposobljeni, da bodo poučevali druge«. (2. Tim. 2:2)

20 Bodisi da pripadamo občini, ki ima že dolgo zgodovino, ali pa majhni skupini, ki napreduje k temu, da bo postala občina, delajmo za prihodnost. Bistveno je, da posnemamo Jehova, Boga, ki v svojih služabnikih vedno išče dobro.

^ odst. 17 Ime je spremenjeno.